Armenski premier Nikol Pašinjan je v parlamentu povedal, da je Armenija pozvala Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti pod vodstvom Moskve, naj ji pomaga obnoviti ozemeljsko celovitost po azerbajdžanskih napadih. Na podlagi 4. člena so zaprosili za vojaško posredovanje.
"Če rečemo, da je Azerbajdžan izvedel agresijo na Armenijo, to pomeni, da jim je uspelo vzpostaviti nadzor nad nekaterimi ozemlji," je po poročanju tiskovne agencije TASS dejal Pašinjan.
Po njegovih navedbah je bilo od začetka napadov na armenski strani ubitih 105 vojakov.
Armensko obrambno ministrstvo trdi, da so azerbajdžanske oborožene sile izvedle topniški napad na armenska obmejna mesta. Po njihovih navedbah so napad vključevala brezpilotna letala in strelno orožje velikega kalibra v smeri Gorisa, Sotka in Jermuka.
Baku se je odzval z izjavo, v kateri so sicer napade priznali, vendar naj bi po njihovem bili ti napadi majhnega obsega in vse za namen zagotavljanja varnosti azerbajdžanskih meja. Azerbajdžan sicer trdi, da so armenske sile streljale z osebnim orožjem v smeri naselja Novoivanovka v regiji Gadabay in naselja Husulu v regiji Lachin blizu meje med državama. Armenija je vse obtožbe zanikala.
Po mnenju uradnikov Azerbajdžana je bila njihova infrastruktura prva napadena, vojaški tiskovni predstavnik podpolkovnik Anar Eyvazov pa je dejal, da vojaški premiki v zadnjem mesecu "dokazujejo, da se Armenija pripravlja na obsežno vojaško provokacijo".
Rusija je sporočila, da je posredovala v premirju, potem ko so se ta teden znova razvneli spopadi, ki so desetletja star konflikt pripeljali na rob ponovnega vžiga.
"Obe strani pozivamo, naj se vzdržita nadaljnjega zaostrovanja razmer in dosledno upoštevata prekinitev ognja v skladu s tristranskimi izjavami voditeljev Rusije, Azerbajdžana in Armenije z dne 9. novembra 2020, 11. januarja in 26. novembra 2021," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
"Smo v tesnem stiku z Bakujem in Erevanom. Od armenskega vodstva je bil prejet poziv za pomoč pri reševanju situacije. Pričakujemo, da bo dogovor, dosežen kot rezultat ruskega posredovanja o prekinitvi ognja, v celoti izveden," je še bilo dodano.

Armenski premier Nikol Pašinjan je dejal, da se je "intenzivnost sovražnosti zmanjšala, vendar se napadi na eni ali dveh frontah iz Azerbajdžana nadaljujejo." Kasneje v torek je Azerbajdžan sporočil, da so njihovi vojaki umrli "zaradi obsežne provokacije Armenije" in Armenijo obtožil kršitve prekinitve ognja, v kateri je posredovala Rusija.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je istega dne govoril z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom in ga pozval, naj se "vrne k spoštovanju premirja" z Armenijo.
Armenija je Rusijo pozvala še k izvajanju obrambne pogodbe iz leta 1997, ki določa, da bosta državi branili ozemeljsko celovitost in suverenost druga druge v primeru napada tuje države.

Rusija je pred tem v regijo namestila tako imenovane mirovne sile, potem ko je v začetku novembra 2020 posredovala v sporazumu o prekinitvi ognja, s čimer se je končal skoraj dvomesečni konflikt, v katerem je bilo ubitih najmanj 6500 ljudi, poroča Reuters.
Pašinjan se je v torek pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom in prosil za "ustrezen odziv" mednarodne skupnosti v odgovor na to, kar je Pašinjan omenil kot "agresijo, ki jo je sprožil Azerbajdžan proti suverenemu ozemlju Armenije."
V ponedeljek zvečer je Blinken pozval k "takojšnji prekinitvi sovražnosti".
"ZDA so globoko zaskrbljene zaradi poročil o napadih vzdolž armensko-azerbajdžanske meje, vključno s poročanimi napadi na naselja in civilno infrastrukturo v Armeniji," je dejal Blinken v izjavi. "Kot smo že dolgo jasno povedali, ne more biti vojaške rešitve konflikta. Pozivamo k takojšnjemu prenehanju vojaških sovražnosti."
Je pa azerbajdžansko stran v tem konfliktu zavzela Turčija, zunanji minister Mevlut Cavusoglu je namreč dejal, da bi Armenija morala biti tista, ki naj preneha s provokacijami in se osredotoči na mirovna pogajanja.
Spopadi v ponedeljek zvečer naj bi bili najhujši od spopadov leta 2020, v katerih je bilo ubitih na tisoče ljudi. Ta vojna se je končala z dogovorom, ki ga je posredovala Rusija, po katerem je Armenija umaknila svoje enote z zasedenih območij okoli Gorskega Karabaha.
Desetletja dolg spor
V središču spora je regija Gorski Karabah, neobalno območje med vzhodno Evropo in zahodno Azijo. Glede na mednarodno priznane meje je sicer to del Azerbajdžana - vendar je regija naseljena z etničnimi Armenci. Kulturni razkorak med državam sega poleg politike tudi v vero, Armenija je večinsko krščanska država, medtem ko je Azerbajdžan večinoma muslimanski, kar povzroča še dodatna trenja. Obe državi sta sicer bili del Sovjetske zveze pred razpadom leta 1991. Po večih spopadih so se sovražnosti med državama končale, potem ko so se armenski separatisti strinjali, da se odrečejo nadzoru nad določenimi ozemlji.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.