Rusija zaradi udeležbe na protestih izgnala evropske diplomate

Enega najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Alekseja Navalnega, so konec januarja pridržali ob vrnitvi v Rusijo, kamor se je vrnil iz Nemčije, kjer se je zdravil zaradi zastrupitve z novičokom. V domovino se je vrnil kljub opozorilom ruske vlade, da ga čaka morebitna aretacija. 

Na začetku tedna je bil nato obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi kršenja pogojne kazni. Po aretaciji Navalnega so v več ruskih mestih izbruhnili protestih, na katerih je policija skupno pridržala že okoli 10.000 ljudi. K nadaljnjim protestom je Navalni pozval tudi po torkovi obsodbi.

Ostre reakcije je ta sprožila tudi v tujini. ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Francija so pozvale oblasti k njegovi izpustitvi, EU pa naj bi razmišljala o ponovni uvedbi sankcij proti Rusiji. 

Le nekaj ur po današnjem srečanju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova pa je odjeknila novica, da je Kremelj izgnal tri evropske diplomate. Gre za diplomata švedskega in poljskega konzulata v Sankt Peterburgu ter sodelavca nemškega veleposlaništva v Moskvi, so pojasnili na ruskem ministrstvu.

Rusko zunanje ministrstvo pravi, da so sodelovali na "nelegalni demonstraciji" 23. januarja. "Odrejeno jim je bilo, da morajo Rusijo zapustiti v bližnji prihodnosti," so zapisali in dodali, da Moskva pričakuje, da bodo v prihodnje diplomati iz teh treh držav "dosledno spoštovali mednarodno pravo".

Ostri odzivi: Izgon je neupravičen

Švedsko zunanje ministrstvo je obtožbe označilo za "popolnoma neutemeljene" in zanikalo, da bi njihov diplomat sodeloval pri kakršni koli demonstraciji ali se je udeležil. Do izgona je bila kritična tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Ta izgon je neupravičen. Menimo, da je to samo še en dokaz, da je Rusija trenutno precej oddaljena od vladavine prava," je povedala na skupni novinarski konferenci s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Merklova je dejala, da kljub ravnanju Moskve stališče Berlina glede plinovoda Severni tok 2, ki ga Nemčija gradi skupaj z Rusijo, ostaja nespremenjeno. ZDA in več evropskih držav, tudi Francija in Poljska, pozivajo k ustavitvi tega projekta, kar Nemčija zavrača.

Poudarila je še, da je treba kanale za pogovore z Rusijo pustiti odprte. Sodelovanje je po njenih besedah potrebno pri številnih mednarodnih vprašanjih, kot so Libija, Sirija in Belorusija.

Z njo se je strinjal tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je dejal, da to dejanje škoduje odnosom med Rusijo in Evropo. "Če Rusija o tej odločitvi ne bo znova premislila, bomo odgovorili," je zapisal na Twitterju. V izjavi je poudaril, da je nemški diplomat zgolj izpolnjeval svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Na terenu je z zakonitimi sredstvi zbiral podatke o dogajanju.

Tudi na poljskem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je njihov diplomat zgolj izvajal svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo. O tem so obvestili tudi ruskega veleposlanika v Varšavi, ki so ga poklicali na pogovor.

V sporočilu za javnost so dodali, da bi lahko izgon njihovega diplomata iz Rusije povzročil dodatno škodo odnosom med državama. Poljska bi lahko sprejela "ustrezne ukrepe", če Rusija ne bo razveljavila svoje "napačne odločitve", so opozorili.

Borrell je v izjavi na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje je zapisal, da je za izgon evropskih diplomatov izvedel na srečanju z Lavrovom. "To odločitev sem ostro obsodil in zavrnil domneve, da so izvajali aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim statusom tujih diplomatov. O odločitvi je treba še enkrat premisliti," je poudaril. Dodal je, da je poudaril enotnost EU in izrazil solidarnost s prizadetimi državami članicami.

Obsodbam izgona evropskih diplomatov pa se je pridružil tudi francoski predsednik Macron. "V zvezi z afero Navalni najostreje obsojam vse, kar se je zgodilo od začetka do konca, od zastrupitve (...) do obsodbe in današnjega izgona nemškega, poljskega in švedskega diplomata, za katerega se je odločila Rusija," je Macron povedal na novinarski konferenci po virtualnem srečanju z Merklovo.

Proti Navalnemu se je danes sicer začel nov sodni proces, tokrat zaradi domnevnega obrekovanja vojnega veterana iz druge svetovne vojne. Sojenje je Navalni označil za "piarovsko sojenje, ker Kremelj potrebuje naslove, kot je 'Navalni obrekuje veterana'", poroča Guardian. Preiskavo glede obrekovanja je rusko tožilstvo sprožilo junija lani. Navalni je namreč ljudi, ki so nastopili v posnetku in promovirali Putinove ustavne reforme, označil za "ljudi brez vesti" in "izdajalce". V promocijskem posnetku pa je nastopil tudi 95-letni vojni veteran.