Prihodnji proračun EU Marshallov načrt za Evropejce

Evropa tako po oceni Ursule von der Leyen sedaj potrebuje načrt za okrevanje, primerljiv ameriškemu načrtu za pomoč Evropi po koncu druge svetovne vojne.

"Mnogi sedaj pozivajo k nekakšnemu Marshallovemu načrtu. Mislim, da bi evropski proračun moral biti Marshallov načrt EU za Evropejce," je poudarila predsednica ob predstavitvi novega zajetnega svežnja pomoči v boju proti koronavirusu.

Bruselj predlaga nov sveženj pomoči v boju proti koronavirusu

Večletni proračun je po besedah von der Leynove najmočnejše orodje, ki ga ima EU. Naslednji večletni proračun unije mora posredovati zelo močno naložbeno sporočilo, je še izpostavila.

Vsak razpoložljiv evro v proračunu EU bo preusmerjen v reševanje krize zaradi novega koronavirusa in vsako pravilo bo zrahljano, tako da bo mogoče zagotoviti hitro in učinkovito financiranje, je zatrdila von der Leynova.

Komisija predlaga vzpostavitev solidarnostnega instrumenta s posojilno zmožnostjo 100 milijard evrov, ki naj bi zagotovil, da zdrava podjetja delujejo še naprej in da delavci ohranijo prihodek.

Članice morajo zagotoviti 25 milijard evrov jamstev

Pobuda z imenom Sure bo po navedbah komisije omogočila ljudem, da še naprej plačujejo najemnine in račune ter kupujejo hrano, ter s tem zagotovila močno potrebno stabilnost gospodarstva.

Posojila, namenjena v podporo shemam za delo za skrajšan čas in podobnim ukrepom, bodo temeljila na jamstvih članic. Na voljo bo vsem, a namen je, da to pomoč dobijo tisti, ki jo najbolj potrebujejo.

Članice morajo sicer zagotoviti 25 milijard evrov jamstev. Na vprašanje, ali so v prestolnicah pripravljeni zagotoviti ta jamstva, von der Leynova odgovarja, da bo o tem razpravljala evroskupina in da verjamejo v hitro sprejetje tega ukrepa.

Nov sveženj komisije predvideva tudi maksimalno prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev, na primer komisija odpravlja zahteve po nacionalnem sofinanciranju in na sploh poenostavlja administracijo.

Prav tako nov sveženj vključuje proračunski instrument za nujno podporo z zaščitno in respiratorno opremo v vrednosti treh milijard evrov, od katerih bo 300 milijonov evrov prerazporejenih za strateško zalogo nujne medicinske opreme. Predlog naj bi komisiji tudi omogočal neposredno javno naročanje v imenu članic.

Komisija predlaga tudi sklad za pomoč najbolj ogroženim, v okviru katerega naj bi na primer pomagali z uvedbo elektronskih vavčerjev za zmanjšanje tveganja okužbe in z možnostjo nabave zaščitne opreme za tiste, ki dostavljajo pomoč.

Poleg tega sveženj predvideva pomoč kmetijstvu in ribištvu, ki ju je kriza močno prizadela. To pa je udarilo živilsko verigo. Komisija na primer predlaga prožnost tudi pri uporabi evropskega pomorskega in ribiškega sklada.

V kratkem pa napoveduje tudi vrsto ukrepov za zagotovitev podpore kmetom in drugim upravičencem v okviru skupne kmetijske politike, na primer s poenostavitvijo postopkov, podaljšanjem določenih rokov in prožnostjo pri nadzoru.

To je drugi sveženj zakonodajnih ukrepov. Prvi je vključeval naložbeno pobudo v vrednosti 37 milijard evrov s prvimi ukrepi za prožnost pri črpanju kohezijskih sredstev, razširitev uporabe solidarnostnega sklada in prekinitev izvajanja pravil o letaliških slotih.

Poleg tega je komisija, da bi članicam zagotovila podporo zdravstvenim sistemom, podjetjem in trgu dela, zagotovila maksimalno prožnost pri dodeljevanju državnih pomoči in proračunskih pravilih.

Zaskrbljena zaradi Madžarske

Je pa von der Leynova danes izrazila tudi konkretno zaskrbljenost zaradi razmer na Madžarskem. "Skrbi me, da gredo nekateri ukrepi predaleč. Še posebej me skrbi položaj na Madžarskem," je dejala. Von der Leynova je ponovno izpostavila, da članice sicer morajo sprejemati izredne ukrepe v bitki s pandemijo, a obenem je izrazila zaskrbljenost, da gredo nekateri ukrepi predaleč, pri čemer je prvič izrecno omenila položaj na Madžarskem.

Februarski poskus dogovora o večletnem proračunu se je končal klavrno

Predsednica je pred dnevi napovedala, da bo komisija v okviru načrta za okrevanje evropskega gospodarstva po zdravstveni krizi predlagala tudi spremembe večletnega proračuna EU za obdobje 2021-2027, o katerem se članice sicer še pogajajo.

Februarski poskus dogovora o prihodnjem večletnem proračunu na vrhu unije se je končal klavrno, brez kakršnega koli premika. Niti niso takrat nakazali poti naprej. Nov predlog komisije bo tako priložnost za oživitev pogajanj, ki so na mrtvi točki.