Preslišana želja Ursule von der Leyen

Želja Ursule von der Leyen, da bi bili v novi evropski komisiji uravnoteženo zastopani ženske in moški, se ne bo uresničila. Še več, skoraj zagotovo bo žensk celo manj kot v trenutni sestavi, piše Guardian. Slovenija namreč ni edina, ki ni upoštevala njenega poziva, naj predlaga dva kandidata, moškega in žensko, na to uho so bili gluhi v večini evropskih prestolnic. 

Najpomembnejši in tudi edini dve mesti, ki sta že razdeljeni, sicer pripadata ženskama – von der Leynova ostaja predsednica komisije, nekdanja estonska premierka Kaja Kallas pa bo zasedla mesto visoke predstavnice za zunanjo politiko. Toda od ostalih 25 držav so le štiri, Hrvaška, Finska, Španija in Švedska, predlagale žensko kandidatko. 16 jih v Bruselj pošilja moškega, pet jih mora kandidata še predlagati, poroča Financial Times. Časa imajo še tri dni, vse pa kaže, da bo tudi med zadnjimi petimi večina moških. Ženska je namreč favoritka le v eni državi, v Bolgariji. 

V najslabšem primeru bo v naslednji evropski komisiji – ta naj bi delo prevzela decembra – le 22 ali 26 odstotkov žensk, medtem ko jih je sedaj 44 odstotkov, so izračunali pri Guardianu. 

Ob tem predvidevajo, da bodo imele države, ki so predlagale ženske, več možnosti, da dobijo močan resor, moški kandidati pa bodo zelo verjetno težje šli čez parlamentarno sito. 

Drugi mandat tako von der Leynovi povzroča glavobol, preden se je sploh začel. A to je le priprava na izjemno zahtevnih novih pet let, piše Politico. Medtem ko se je morala odhajajoča komisija soočiti s pandemijo in vojno v Ukrajini, novo poleg še vedno trajajoče vojne čaka tudi močno razdeljena Evropa, kjer glavo dviguje skrajna desnica, novo razmerje sil pa se odraža tudi v evropskem parlamentu. K temu je treba dodati še negotovost zaradi prihajajočih ameriških volitev, kjer bi morebitna zmaga Donalda Trumpa lahko ostro zarezala v čezatlantske odnose. 

"Naslednjih pet let bo politično minsko polje," je dejal eden od visokih uradnikov EU, ki je želel ostati anonimen. "Sprejemati bo morala ključne odločitve o prihodnosti Evropske unije in njenem proračunu, medtem ko se bo spopadala z vojno v Ukrajini in ameriškimi volitvami."

Izziv bo financiranje tako naraščajočih obrambnih izdatkov kot zelenega prehoda, vse glasnejši so tudi pozivi, da je treba evropski industriji odločneje pomagati, da ostane konkurenčna pod pritiskom Washingtona in Pekinga. In medtem ko se 27 članic ne more poenotiti, kaj od tega naj bo prioriteta, bo morala pripraviti teren za nadaljnjo širitev Unije na – potencialno – kar 36 članic. 

Težavno bo tudi iskanje kompromisa v Evropskem svetu, kjer sedijo politiki, ki so odprto sovražni do von der Leynove, medtem ko je "francosko-nemški motor" ob domačih porazih francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza politično močno oslabljen.