"Zaradi pandemije in globalne recesije bi se lahko v hudi revščini znašlo 1,4 odstotka svetovnega prebivalstva," je povedal predsednik Svetovne banke David Malpass.
Letos bi se tako lahko število hudo revnih ljudi, kar pomeni, da imajo manj kot 1,90 dolarja (1,61 evra) na dan, povečalo za od 88 do 115 milijonov. Dejansko število bo odvisno od razmer v svetovnem gospodarstvu, ki bi se lahko skrčilo za od pet do osem odstotkov.
Leta 2017 je pod pragom hude revščine živelo 9,2 odstotka svetovnega prebivalstva, letos pa bi lahko naraslo do 9,4 odstotka. Če ne bi bilo pandemije, bi po pričakovanjih padlo na 7,9 odstotka, piše na spletni strani Svetovne banke.
Številni novi hudo revni ljudje bodo v državah, kjer imajo že zdaj visoko stopnjo revščine. Približno 82 odstotkov jih bo v državah s srednjimi dohodki, Svetovna banka ocenjuje v poročilu. Namesto da bi do leta 2030 izkoreninili revščino, bo zaradi pandemije covida-19, konfliktov in podnebnih sprememb ta cilj nedosegljiv, če države ne bodo ukrepale hitro in odločno, so še opozorili.
"Za preobrat tega nazadovanja pri napredku in zmanjševanju revščine se bodo morale države pripraviti na drugačno gospodarstvo po covidu-19. Kapitalu, delavcem, veščinam in inovacijam bodo morale dovoliti prehod v nova podjetja in sektorje," je poudaril Malpass.
Ukrepanje mora biti sorazmerno s posledicami krize, pri čemer je treba modernizirati izobraževanje in učenje prek spleta. Uporabljati je treba začeti tudi novo tehnologijo, da bi razširili doseg programov socialne zaščite.
Ob širši definiciji revščine je revnih ljudi še veliko več. Manj kot 3,20 dolarja (2,72 evra) na dan ima skoraj četrtina ljudi, manj kot 5,50 dolarja (4,67 evra) pa več kot 40 odstotkov, kar je skoraj 3,3 milijarde ljudi, še navajajo v organizaciji.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.