Vse večja grožnja organiziranega kriminala: kolumbijski karteli se krepijo v Evropi

Europol opozarja, da obstaja velika možnost, da bodo kriminalci izkoristili pandemijo covida-19 ter njene dolgoročne gospodarske in socialne posledice. To bi lahko bili idealni pogoji za kriminalce, da izkoristijo državljane, podjetja in javne ustanove, še piše v poročilu. "Kriminalne združbe so zelo profesionalne in se hitro prilagajajo, kot smo videli med pandemijo covida-19. Moramo podpreti policiste, da bodo lahko sledili digitalni sledi kriminalcev," je ob predstavitvi poročila v Lizboni povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Strokovnjaki so poročilo, ki ga objavljajo vsaka štiri leta, sestavili po preučitvi več tisoč primerov in podatkov preiskovalcev in varnostnih sil v Evropski uniji. Glede na poročilo je sicer 70 odstotkov vseh kriminalnih združb in tolp aktivnih v najmanj treh državah članicah. Več kot 40 odstotkov tolp se ukvarja s prekupčevanjem z drogami, kar predstavlja največji kriminalni posel v EU.

Glede na ugotovitve so tolpe zelo dobro organizirane, podtalni svet pa je prepleten z legalnimi vidiki življenja, dodajajo. Med drugim so organizirane kot podjetja z različnimi ravnmi upravljanja. Več kot 80 odstotkov združb uporablja legalne poslovne strukture in več kot 60 odstotkov tolp skuša okrepiti svoje poslovanje s pomočjo korupcije. Dobro organizirana sta tudi pranje denarja in paralelni podtalni sistem financiranja.

Europol še opozarja, da so tolpe pripravljene izkoristiti vse možnosti za spodkopavanje evropskega gospodarstva.

Kolumbijski karteli vse močnejši v Evropi 

Konec preteklega tedna je 1600 pripadnikov belgijske policije in specialnih enot v pristaniškem mestu Antwerpen preiskalo prostore na okoli 200 naslovih – šlo je za največjo policijsko operacijo ter eno najpomembnejših potez proti vse vplivnejšim narkokartelom do sedaj. Njihova moč in vpliv se v zahodni Evropi namreč krepita. T. i. operacija Sky je bila uperjena proti lokalnim kriminalcem, "botrom", čeprav se belgijski in danski zločinci pred roko pravice povečini že dlje časa skrivajo v Turčiji in Dubaju, navaja Guardian. 

V antwerpenskem pristanišču so v kontejnerjih in varnih hišah v zadnjih tednih (od konca februarja) zasegli neverjetnih 27 ton kokaina, vrednih 1,4 milijarde evrov. Belgijski tožilec Frédéric Van Leeuw je operacijo označil za velik udarec "svetu, kjer je morala popolnoma izginila". Več deset ljudi je bilo v okviru operacije aretiranih, med njimi pripadniki policije, zaposleni v uradu državnega tožilstva, javni uslužbenci in zaposleni v zdravstvu. 

A na drugi strani je operacija pokazala tudi na bolj zaskrbljujoče dejstvo – Evropa je v zadnjih letih postala najbolj priljubljena tarča in trg kolumbijskih kartelov, predvsem zaradi višjih cen ter manjšega tveganja izročitve in zasega premoženja. Kilogram kokaina je v ZDA vreden okoli 28.000 dolarjev oziroma 23.500 evrov. V Evropi pa se ta vrednost povzpne na približno 40.000 evrov, v nekaterih delih stare celine pa celo na dvakrat toliko, še navaja Guardian. 

"Gre za več denarja za manj tveganja," je za Guardian dejal nekdanji britanski vojak in vodja možganskega trusta InSight Crime, Jeremy McDermott. "Antwerpen in Rotterdam sta tako zelo priljubljena, ker sta dve izmed najučinkovitejših pristanišč na svetu, kjer se prevažajo ogromne količine zabojnikov." Kolumbijski karteli drogo spravijo do pristanišča, nato pa "najamejo" lokalne, belgijske in danske kriminalce, ki robo spravijo naprej, do italijanskih, albanskih, britanskih in irskih kriminalnih združb. "Nimamo več ropov," je za Guardian dejal novinar in kolumnist za Gazet van Antwerpen, Joris van der Aa. "Vsi se ukvarjajo le še z drogami." 

Operacija Nebo se je tako zaključila po dveh letih policijskega dela. Obseg grozot, ki so jih narkokarteli pripeljali v Antwerpen, se je pokazal tudi preteklo poletje, ko so v bližnji vasi Wouwse Plantage odkrili prostore za mučenje.  V sedmih ladijskih zabojnikih so kriminalci uredili neke vrste zapor: šest zabojnikov je služilo kot celice, sedmi pa kot soba za mučenje. V zadnjem je bil tudi zobozdravniški stol s pasovi na naslonjalih za roke in noge, ki je bil tako prilagojen za mučenje. Škarje, žage, skalpeli, klešče, trakovi in črne vrečke, ki so jih žrtvam poveznili čez obraz, pa so pričali o grozotah, ki so se tam odvijale. 

Eden glavnih razlogov za uspeh belgijske policije pa je aplikacija za komuniciranje SKY ECC oziroma dejstvo, da je policiji uspelo dešifrirati sporočila, poslana preko te aplikacije. Po vsem svetu je po podatkih Guardiana s to aplikacijo opremljenih 171,000 telefonov, večinoma v Evropi, ZDA in Kolumbiji, pa tudi na Bližnjem vzhodu. A 25 odstotkov aktivnih uporabnikov je policija zaznala v Belgiji in na Nizozemskem, kar polovico na območju pristanišča Antwerpen ali njegovi okolici. Kriminalci so tej komunikacijski mreži zaupali do te mere, da so si preko nje pošiljali celo posnetke mučenja,  ukaze o usmrtitvah, finančne podatke ter informacije o določenih operacijah. Policija je tri tedne zbirala vsa poslana sporočila ter na ta način ustvarila podobo delovanja kriminalnih združb, ki so zajele Antwerpen in Rotterdam. Skupno so prestregli milijardo sporočil. 

"Fotografije so grozljivejše kot kar koli, kar sem videl na televiziji," je za medije dejal tožilec Van Leeuw. "Naročila usmrtitev, fotografije žrtev, sporočila v slogu 'če ne najdemo tarče, napademo družino'. Gre za neverjetno nasilje."