Oddala še zadnji glas v senatu in odšla

Dianne Feinstein se je rodila leta 1933 in odraščala v San Franciscu. Diplomirala je univerzi Stanford. Leta 1969 je bila izvoljena v nadzorni odbor okrožja v San Franciscu. Te volitve so bile začetek njene dolge kariere javne uslužbenke. Leta 1978 je postala prva županja tega mesta, leta 1992 pa je bila izvoljena za senatorko. 

Pred časom je sicer napovedala, da se namerava upokojiti konec prihodnjega leta, a se je uprla vse pogostejšim pozivom, naj odstopi. V izjavi po tem, ko je objavila svoje upokojitvene načrte, jo je ameriški predsednik Joe Biden označil za "strastno zagovornico državljanskih svoboščin" in "močen glas za politiko nacionalne varnosti, ki varuje in hkrati spoštuje naše vrednote".

"Služil sem z več ameriškimi senatorji kot kdorkoli. Iskreno lahko rečem, da je Dianne Feinstein ena najboljših," je dejal. V začetku tega leta je bila zaradi bolezni skoraj tri mesece odsotna s Capitol Hilla. Po vrnitvi je prevzela lažje naloge in se po ameriškem Kapitolu premikala z invalidskim vozičkom. Včasih se je zdela zmedena med intervjuji, na zaslišanjih v odborih in glasovanjih.

Feinsteinova je bila znana kot glasna zagovornica ukrepov za nadzor orožja in goreča zagovornica prepovedi, ki jo je leta 1994 podpisal predsednik Bill Clinton. Orožje je nekako zaznamovalo tudi njen vzpon na županski položaj, saj sta bila s strelnim orožjem ubita njen predhodnik George Mascone in mestni svetnik Harvey Milk. Kasneje je pripovedovala, kako je župana našla ustreljenega v njegovi pisarni in preverjala njegov utrip. Izkušnja jo je po njenih besedah zaznamovala za vedno. 

Kot senatorka je bila prva ženska, ki je predsedovala senatnemu odboru za obveščevalne zadeve, kjer je vodila večletni pregled kontroverznega programa Cie za zasliševanje tujih osumljencev terorizma po napadih 11. septembra 2001. "Dejanja Cie so madež na naših vrednotah in naši zgodovini," je takrat dejala in dodala, da jih bo "zgodovina sodila po zavezanosti pravični družbi, ki jo ureja zakon, in pripravljenosti spoprijemanja z grdo resnico." Pregled je na koncu privedel do zakonodaje, ki prepoveduje uporabo številnih nehumanih zasliševalnih metod. 

Feinsteinova je bila tudi prva ženska, ki je sedela v senatnem odboru za pravosodje, in prva predsednica senatnega odbora za obveščevalne zadeve.

Leta 2017 je v intervjuju za CNN dejala, da je tudi "danes težko biti ženska". "Poznam to na političnem prizorišču," je dejala. "Od dveh senatork, ko sem leta 1992 kandidirala za položaj, smo šli na 24 danes – in vem, da bo to število še naraščalo."

Pripadala je centristični struji demokratske stranke in se ni branila sodelovanja z republikanci v senatu. 

"Dianne Feinstein je bila neverjetna javna uslužbenka in navdih za mnoge," je dejala demokratka iz New Jerseyja Bonnie Watson Coleman.

V zadnjih letih so zaradi skrbi glede njenega slabšanja zdravja in kognitivnih sposobnosti nekateri pozvali k njeni upokojitvi in močno poudarili zaskrbljenost zaradi staranja ameriških politikov. V enem od zelo razširjenih videoposnetkov je bilo slišati ljudi okoli nje, ki so jo med glasovanjem v komisiji rotili, naj "samo reče da".

Njen mož, investicijski bankir Richard Blum, je umrl lani.