Nobelova nagrada za mir Svetovnemu programu za hrano

Potreba po mednarodni solidarnosti in večstranskem sodelovanju je bolj opazna kot kdajkoli prej. Norveški Nobelov odbor se je odločil, da Nobelovo nagrado za mir za leto 2020 podeli Svetovnemu programu za hrano (WFP) za prizadevanja za boj proti lakoti, prispevek k izboljšanju pogojev za mir na območjih, prizadetih v konfliktih, in za delovanje kot gonilna sila v prizadevanjih za preprečevanje uporabe lakote kot orožja za vojno in konflikt. 

Svetovni program za hrano je največja svetovna humanitarna organizacija za boj proti lakoti in spodbujanje prehranske varnosti. Leta 2019 je WFP zagotovil pomoč skoraj 100 milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve akutne preskrbe s hrano in lakote. Leta 2015 je bilo izkoreninjenje lakote sprejeto kot eden od ciljev OZN za trajnostni razvoj. WFP je glavni instrument ZN za uresničitev tega cilja. V zadnjih letih so se razmere negativno spremenile. Leta 2019 je 135 milijonov ljudi trpelo zaradi akutne lakote, kar je največ v mnogih letih. Večino povečanja so povzročili vojna in oboroženi spopadi.

Pandemija koronavirusne bolezni je prispevala k močnemu povečanju števila žrtev lakote na svetu. V državah, kot so Jemen, Demokratična republika Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso, je kombinacija nasilnih konfliktov in pandemije povzročila dramatičen porast števila ljudi, ki živijo na robu lakote. Glede na pandemijo je Svetovni program za hrano pokazal izjemno sposobnost, da okrepi svoja prizadevanja. Kot je izjavila sama organizacija: "Dokler nimamo cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu."

Z letošnjo nagrado želi norveški Nobelov odbor usmeriti pogled sveta proti milijonom ljudi, ki trpijo ali se spopadajo z grožnjo lakote. Svetovni program za hrano igra ključno vlogo v večstranskem sodelovanju pri zagotavljanju prehranske varnosti kot instrumenta miru in je močno prispeval k mobilizaciji držav članic ZN v boju proti uporabi lakote kot orožja za vojno in konflikt. Organizacija vsak dan prispeva k izboljšanju bratstva narodov, omenjenih v oporoki Alfreda Nobela. Kot največja specializirana agencija OZN je Svetovni program za hrano sodobna različica mirovnih kongresov, ki naj bi jih promovirala Nobelova nagrada za mir. Delo Svetovnega programa za hrano v korist človeštvu je prizadevanje, ki bi ga morali imeti možnost podpirati vsi narodi sveta.

"To je trenutek ponosa," pa je v prvem odzivu dejal tiskovni predstavnik WFP Tomson Phiri. "Letos smo več kot samo odgovorili na klic dolžnosti", ko je WFP ohranil dostavo mednarodne pomoči kljub omejitvam zaradi pandemije covida-19, je dejal novinarjem v Ženevi. "V nekem trenutku smo bili največja letalska družba na svetu, ko je bila večina letalskih prevoznikov, če ne celo vsi, prizemljena," je ponazoril. Ob tem je opozoril, da se bodo potrebe po zmanjšanju lakote v svetu zaradi koronske krize najverjetneje še povečale.

Nepredvidljiv izbor

Odbor, zadolžen za izbiro zmagovalca z zaupnega seznama 318 kandidatov, je pri svoji izbiri le redko predvidljiv, kljub temu pa se vsako leto govori o morebitnih prejemnikih. Najvišje na lestvici prejemnika prestižne nagrade so se tako znašli Svetovna zdravstvena organizacija, Greta Thunberg, Jacinda Ardern, Donald Trump in Loujain al Hathloul, a jim ni uspelo prejeti prestižne nagrade.

Svetovna zdravstvena organizacija

Letošnje leto je tako na naslovnicah kot v pogovorih in političnih debatah prevladoval covid-19. Preoblikoval je način, kako večina od nas potuje, dela in komunicira s svojimi skupnostmi. Zato ni presenetljivo, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) verjetno ena od nominirancev za Nobelovo nagrado za mir. WHO je bila v središču svetovnega odziva: od razglasitve pandemije covid-19 11. marca in določitve smernic za javno zdravje do gradnje zmogljivosti v državah, ki so najbolj ranljive za to bolezen. Letos je poslala delegacije v tako raznolike države, kot sta Turkmenistan in Iran, da podprejo njihov odziv na covid-19.

Na tej poti je bilo sicer tudi nekaj resnih napačnih korakov. WHO so kritizirali zaradi poznega priporočila, da naj širša javnost nosi zaščitne maske za obraz in njenega zanašanja na informacije kitajske vlade o žvižgačih, kot je zdravnik Li Wenliang. Predsednik Trump, ki se spopada s kritikami zaradi lastnega katastrofalnega obvladovanja pandemije, je večkrat za širjenje covid-19 obtožil Kitajsko in WHO. Aprila je napovedal, da bodo ZDA zmanjšale financiranje svetovnega telesa, kar je odgovorni urednik medicinske revije The Lancet poimenoval "zločin proti človeštvu".

Greta Thunberg 

Švedska najstnica Greta Thunberg je že osvojila tisto, kar pogosto imenujejo "alternativna Nobelova nagrada" za svoj aktivizem v zvezi s podnebnimi spremembami. Leta 2019 je bila najbolj priljubljena za Nobelove favorite, potem ko je vodila svetovno mladinsko gibanje proti podnebnim spremembam. Letos so jo kreatorji lestvice znova uvrstili med tiste, za katere je verjetno, da bodo zmagali. 

Zaradi globalnih zapiranj so bila transkontinentalna potovanja brez emisij, ki se jih je Thunbergova lotila leta 2019, letos manj izvedljiva, vendar pandemija ni zaustavila njenega aktivizma. Aprila je sprožila kampanjo za podporo Unicefu pri zaščiti mladih med pandemijo. Thunbergova trdi, da se je treba proti podnebnim spremembam in covid-19 boriti hkrati. Odziv na pandemijo kaže, da svet lahko "ukrepa s potrebno silo", ko se sooči z izrednimi razmerami na svetu, je Thunbergova julija povedala za švedski radio Sveriges.

Jacinda Ardern 

Medtem ko so ameriško predsedniško razpravo med predsednikom Donaldom Trumpom in demokratičnim kandidatom Josephom Bidnom zaznamovale žalitve in prekinitve, je na Novi Zelandiji najmlajša ženska premierka na svetu Jacinda Ardern z opozicijsko voditeljico Judith Collins izmenjala trdno politično razpravo in pohvale. V medijih so dve skoraj sočasni razpravi označili za "kontrast stilov". 

Ardernova je dobila veliko pohval za vsebino svojega vodstva. Zaradi svojega močnega, a empatičnega odziva na novozelandski pokol v Christchurchu je postala kandidatka za nagrado že leta 2019, Ardernova pa je znova visoko na seznamu za nagrado tudi letos. Hitro ukrepanje predsednice vlade na covid-19 je pomagalo Novi Zelandiji ohraniti eno najnižjih stopenj smrtnih žrtev na svetu. Toda možnosti za zmago Ardernove lahko ovira pomanjkanje sodelovanja Nove Zelandije v večjih svetovnih zadevah.

Donald Trump

Ameriški predsednik Donald Trump je že nekajkrat dejal, da meni, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir. Na januarskem shodu v Toledu v Ohiu je občinstvu povedal, da bi namesto Abiya Ahmeda lani nagrado moral prejeti on. Leta 2018 je Trump dejal, da si nagrado zasluži za svoja prizadevanja, ko je severnokorejskega voditelja Kim Džong Una želel prepričal, naj se odpove jedrskemu orožju. Vendar pa je nedavno zaupno poročilo ZN pokazalo, da Severna Koreja napreduje s svojim jedrskim programom.

Letos Bela hiša pravi, da je Trump nominiran za svoje vodstvo pri posredovanju Abrahamovih mirovnih sporazumov, s katerimi so Združeni arabski emirati in Bahrajn formalno normalizirali odnose z Izraelom. Septembrski podpis je Trumpu omogočil, da je svoj "bližnjevzhodni mirovni načrt" predstavil kot zmago – kljub temu da mu ni uspelo rešiti več desetletij trajajočega izraelsko-palestinskega konflikta. Abrahamovi mirovni sporazumi formalizirajo spreminjajočo se dinamiko moči, ki že poteka na Bližnjem vzhodu, pravijo analitiki, ali ta dinamika vodi k večji ali manjši stabilnosti, ostaja odprto vprašanje.

Loujain al Hathloul

Savdske arabske oblasti so Loujain al Hathloul – skupaj z več drugimi aktivistkami za pravice žensk – pridržale maja 2018, le mesec dni, preden je kraljevina odpravila dolgoletno prepoved vožnje žensk. Čeprav so se v kraljevini začele izvajati druge reforme, za katere se je že dolgo zavzemala Hathloulova, je dolgotrajno zaprtje 29-letnice močan opomin na ceno nesoglasja s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanijem. Ko so ženske maja 2018 poslali v zapor, je izgnani savdsko-arabski aktivist Manal al Šarif zapisal: "To je bil zelo jasen znak vlade, da to niso resnične reforme. Preprosto povedano: to je vojna za ženske."