Nasprotovala vojni in odšla v ZDA, kjer so jo pridržali agenti ICE

Cora Anderson, sodelavka ruske znanstvenice Ksenije Petrove, je povedala, da je Petrova prispela na mednarodno letališče Boston Logan 16. februarja s potovanja v Franciji, ko so jo ustavile ameriške oblasti. Po besedah Andersonove so oblasti Petrovi preklicale vizum in ji sporočile, da jo bodo deportirali v Rusijo. Petrova se boji političnega pregona, pravi. 

"Na začetku nismo imeli pojma, kaj se ji je zgodilo, saj po pridržanju ni smela komunicirati z zunanjim svetom. Najprej so jo preselili v objekt v Vermontu in nato v Louisiani, kjer je zdaj. Nahaja se v priporu, ki ga upravlja ICE, in je v sobi z več kot 80 drugimi pripornicami," je Andersonova zapisala v svoji objavi na Facebooku. "Kljub temu, da ima odvetnike, in dejstvu, da sploh ni storila ničesar nezakonitega, je še vedno tam in nimamo pojma, kdaj bo pogojno izpuščena," je dodala.

Glavni raziskovalec sistemske biologije na univerzi in njen nadrejeni Leon Peškin je v intervjuju v četrtek dejal, da ima raziskovalka dober razlog za strah pred vrnitvijo v Rusijo, ker je v prvih dneh javno protestirala proti ruski invaziji na Ukrajino, pozvala k odstavitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina in bila aretirana. Uspelo ji je pobegniti, najprej v Gruzijo in nato v ZDA, da bi nadaljevala svoje raziskave o genomih.

Peškin je dejal, da je bila Petrova zelo sposobna raziskovalka: "Je spektakularna, najboljša, kar sem jih kdaj videl v 20 letih na Harvardu."  Povedal je, da je imela vizum, ki ji je omogočal delo v ZDA in svobodno potovanje v tujino. Februarja, ko je bila v Parizu na počitnicah, pa je njen šef "naredil veliko napako". Prosil jo je, naj od kolegov v Franciji prevzame škatlo vzorcev žabjih zarodkov in jih prinese nazaj v laboratorij na Harvardu, piše Guardian. Peškin je dejal, da je bil uvoz teh vzorcev zakonit, vendar je Petrova naredila nekakšno papirološko napako na obrazcu ameriške carinske deklaracije, zato so jo ob vrnitvi na letališče Logan v Bostonu ustavili cariniki.

Čeprav je pravna kazen za neustrezen uvoz nenevarnih vzorcev preprosto globa do 500 dolarjev (463 evrov), so se uradniki za priseljevanje odločili, da Petrovi zavrnejo ponovni vstop v ZDA. Ko je uradnike obvestila o strahu pred možno aretacijo v Rusiji zaradi protesta proti vojni proti Ukrajini, so jo premestili v pripor Ice, kjer čaka na zaslišanje, je povedal Peškin. Petrova bi morala biti upravičena do pogojnega izpusta, medtem ko čaka na to zaslišanje, je dodal Peškin, a da do pogojnih izpustov zdaj ne prihaja.

Poročila o pridržanju Petrove prihajajo le nekaj tednov po tem, ko je bil ta mesec francoskemu znanstveniku zavrnjen vstop v ZDA, ker so ameriški imigracijski uradniki preiskali njegov telefon in našli sporočila, ki kritizirajo Donalda Trumpa. Peškin sicer pravi, da se Petrova ni udeleževala nobenih protestnih aktivnosti, prav tako ni kritizirala ameriškega predsednika. 

V začetku tega meseca so ameriške oblasti pridržale kanadsko državljanko Jasmine Mooney, ki jo je ICE zadrževal dva tedna, preden so jo izpustili. V drugem primeru je nemška turistka, 29-letna tetovatorka Jessica Brösche, preživela šest tednov v priporu, vključno z osmimi dnevi v samici, potem ko so jo 18. februarja aretirali na mehiški meji.

V zadnjih tednih so zvezne oblasti pridržale peščico drugih univerzitetnih študentov in raziskovalcev, vključno z imetniki zelene karte, ki so izrazili solidarnost do Palestine. V začetku tega tedna so 30-letno Rumeyso Ozturk, turško doktorsko študentko na univerzi Tufts, pridržali zamaskirani zvezni uradniki v dramatičnem posnetku, ki je povzročil vsesplošno ogorčenje.

Uradniki za priseljence so v začetku tega meseca pridržali tudi aktivista in diplomanta Columbie Mahmuda Khalila pred očmi njegove noseče žene, sicer državljanke ZDA. Med drugimi študenti, ki so jih pridržali uradniki za priseljence, je Badar Khan Suri, indijski sodelavec na univerzi Georgetown, potem ko ga je ministrstvo za domovinsko varnost obtožilo povezav s Hamasom.