Po navedbah ameriškega uradnika, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, naj bi pošiljka vsebovala 1800 bomb s težo 900 kilogramov in 1700 bomb, težkih 225 kilogramov, piše AP. Že prejšnji teden je ZDA zaskrbljeno spremljala situacijo v Gazi in sklepala, da se Izrael, kljub njihovem nasprotovanju, pripravlja na obsežen napad na mesto Rafa. In niso se zmotili. Izraelska vojska je v ponedeljek zvečer izvedla napad na Rafo in prevzela nadzor nad palestinsko stranjo mejnega prehoda ob meji z Egiptom.
"Še posebej smo osredotočeni na uporabo 900 kilogramskih bomb in na posledice, ki bi jih lahko te bombe imele v strnjenih mestnih naseljih," je dejal uradnik.
Visoki izraelski uradnik, ki je za Reuters prav tako govoril pod pogojem anonimnosti, sicer ni potrdil, da bi prišlo do kakršne koli prekinitve dobave orožja. "Kot je že dejal predsednik vlade, če se bomo morali boriti z nohti, potem bomo naredili, kar bomo morali," je sporočil.
ZDA so 900-kilogramske bombe že uporabile v vojni proti teroristični skupini Islamska država, vendar redko. Izrael pa je v sedemmesečni vojni v Gazi te bombe uporabljal zelo pogosto. Strokovnjaki so za AP pojasnili, da je uporaba tega orožja delno pripomogla k velikemu številu palestinskih žrtev, ki jih ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Hamas, ocenjuje na več kot 34.000 mrtvih.
ZDA so sicer v preteklosti Izraelu zagotavljale ogromno vojaške pomoči. Ta se je po napadu Hamasa 7. oktobra, v katerem je bilo v Izraelu ubitih približno 1200 ljudi, okoli 250 pa so jih vzeli za talce, le še povečala. Ampak zdaj, ko prihaja do prekinitve dobave orožja, gre morda za najbolj izrazit dokaz vse večjega razhajanja med vlado izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in administracijo Bidna, ki je Izrael že pozval, naj stori več za zaščito nedolžnih civilistov v Gazi. Bidnova administracija naj bi ta teden tudi podala prvo uradno razsodbo o tem, ali so bili z zračnimi napadi na Gazo in omejitvami dostave humanitarne pomoči kršeni mednarodni zakoni, ki naj bi civiliste obvarovali prej vojnimi grozotami. Če bi se odločili proti Izraelu, bi to le še povečalo pritisk na Bidna, da še bolj omeji dotok orožja in denarja izraelski vojski.
Odločitev o prekinitvi pošiljke orožja je bila sicer sprejeta že prejšnji teden, vendar se še niso dokončno odločili o tem, ali bo pošiljka svojo pot nadaljevala nekoliko kasneje. Novica o ustavljenem pošiljanju je sicer presenetljiva, saj je Biden nedavno ameriško podporo Izraelu opisal kot "želeno, tudi kadar se ne strinjamo".
Odnosi med ZDA in Izraelom so, zgodovinsko gledano, vedno bili dokaj tesni. Vendar pa so se od ustanovitve države pojavljali tudi trenutki napetosti, ko so ameriški voditelji grozili, da bodo ustavili vso pomoč. Denimo, predsednik Dwight Eisenhower je leta 1957 med sueško krizo zagrozil Izraelu s sankcijami, če se ne bodo umaknili s Sinajskega polotoka. Ronald Reagan je v času naraščajočega nasilja na Bližnjem vzhodu zadržal dobavo bojnih letal F-16 Izraelu, predsednik George Bush pa je zadržal okoli deset milijonov dolarjev posojilnih sredstev, da bi prisilil Izrael k prenehanju naseljevanja na zasedenih ozemljih.
