Nagovor predsednice zavit v skrivnost

V teh dneh s(m)o vsi zbrani v Strasbourgu, mestu v Alzaciji, ki pooseblja duh Evropske unije. Mesto, ki je simbol same esence Evropske unije, torej sodelovanja držav, ki so še ne tako daleč nazaj spore reševale povsem na drugačen način, način, ki je pustil milijone mrtvih. Zato se vsak mesec kljub stroškom poslanci Evropskega parlamenta selijo v mesto, kjer so še druge zanimive institucije. Na primer Evropsko sodišče za človekove pravice, zelo priljubljena institucija posebej med Slovenci, kot kaže.

Tokrat je še vse drugače, še bolj napeto in nabito z različnimi vsebinami. Vsi se pripravljajo na nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Zadnji nagovor predsednice parlamentu v tej sestavi pred volitvami, ki bodo prihodnje leto. Nagovor, ki je, kot je slišati tukaj, precej nenavadno zavit v skrivnost, menda niti njeni komisarji ne vedo, kaj vse bo v njem.

Če pogledamo, o čem vse v teh dneh razpravljajo ali odločajo evropski poslanci, vidimo, da se res "vtikajo" v vse pore našega bivanja. Nekaj primerov, ki jih lahko najdemo v dnevnem redu zasedanja, od stanja modroplavutega tuna, označevanja bio hrane za živali, genetsko modificirane koruze do šolstva, segregacije romskih otrok pri šolanju, do kakovosti zraka in voda.

Ena izmed tem, ki bo tudi na sporedu, bo prevetritev statusa zaščite volkov in drugih zveri v EU. Verjetno slaba novica za volkove.

Za Slovenijo zanimivo je verjetno predvsem, koliko denarja bo dobila iz različnih bruseljskih skladov za pomoč pri odpravi posledic strahovitih poplav to poletje. Obljubljenih je že takoj 100 milijonov evrov in potem še 300 milijonov, potem pa še okoli 100 iz Kohezijskega sklada in 1,5 milijarde iz Sklada za okrevanje po pandemiji. Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič pa obljublja še krepitev teh skladov. Res pa je, da Slovenija sploh ni edina država, ki bo potrebovala pomoč za obnovo po tem poletju požarov in poplav.

Zanimivo bo spremljati, ali se bodo volilci prihodnje leto, ko bodo izbirali svoje nove predstavnike v Evropski parlament, mimogrede, Slovenija bo imela v novi sestavi enega poslanca več, spomnili, da jim je ta skupnost plačala obnovo tiste ceste, mostu, hiše.

Kaj bo prevladovalo v predvolilni razpravi? Bodo v ospredju, kot se nekateri bojijo, iliberalni evroskeptiki, skrajni desničarji, politiki po vzoru Orbana? Ki bodo potegnili na dan vse mogoče, od bruseljskih plač do omejene suverenosti nacionalnih držav in do neznosnosti populistične zlorabe, vprašanje migracij.

Bodo, še posebej po letošnjem poletju, prevladovale okoljske teme? In kaj pravzaprav si pod tem predstavljajo različne stranke? Načeloma se vsi strinjajo, v resnici pa so med njimi ogromne razlike. Bo EU uspela biti vizionarska, ko gre za okolje? Tako kot je to zagovarjal dosedanji podpredsednik komisije EU, zadolžen za zeleni prehod, Frans Timmermans. Vizionar za del poslancev, ideološki skrajnež z nerealnimi cilji za druge, ki so veseli, da se je umaknil, ker bo kandidiral na volitvah na Nizozemskem. Bo šlo naprej res v smeri resnega omejevanja okoljskih sprememb, ali bodo zmagale koncesije kmetom in drugim, ki se krčevito borijo proti napovedanim ukrepom? Bomo šli nazaj na fosilna goriva, če nam bo trda predla?

Odpirala se bodo vprašanja, ki bodo zelo zadevala tudi Slovenijo. Bo jedrska energija obveljala za zeleno ali ne? Še ena jedrska elektrarna pri nas ali ne? Koliko pesticidov na hektar? Kako tudi v Sloveniji do več kot  40-odstotnega deleža obnovljivih virov v prihodnjih šestih letih? Bomo uvedli plačilo, kavcije za zbiranje in recikliranje odpadkov? Kaj bo pomenila revizija pravil o kakovosti zraka. Vsaj 300 tisoč ljudi v EU umre vsako leto zaradi posledic slabega zraka. Kaj bi za Slovenijo pomenilo, če bi se EU zavezala skupnemu naročanju obrambnih proizvodov in podpori evropski obrambni industriji? Kaj bo pomenila revizija snovi, ki onesnažujejo površinske in podzemne vode? Bo sprejet predlog, da bi tisti, ki proizvajajo proizvode, ki hudo onesnažujejo vode, prispevali k financiranju stroškov nadzora?

Zanimivo vprašanje je tudi, ali bo v prihodnje še prihajalo do tako absurdnih ukrepov, kot je bilo nedavno subvencioniranje uničevanja francoskega vina. Ker vinarji vina ne morejo več prodati, menda tudi zato, ker Evropejci raje pijemo pivo, so dobili od EU 160 milijonov evrov, da so uničili 300 milijonov litrov vina.

Nagovor Ursule von der Leyen, za katero še ni jasno, ali se bo potegovala še za en mandat, o stanju v Uniji je nekaj takega, kot so nagovori, ki jih imajo ameriški predsedniki. EU bi bila v marsičem kot ZDA. Ampak kot rečeno, ZDA ima športnike, za katere navijajo vsi, EU pa tega nima. No, eden izmed predlogov je, da bi do konca leta 2027 začela delovati stalna sestava za gašenje gozdnih požarov iz zraka. Sicer je EU že pred poletjem podvojila svojo gasilsko floto v okviru rescEU.

Gasilce pa imamo vsi radi in jih od srca podpiramo, ne glede na to, izpod katere zastave prihajajo.

Poleg tega ima seveda Evropska unija veliko vrečo denarja. Ki jo odpre, kot smo videli in še bomo, za marsikaj, kjer bi sicer zmanjkalo.

"Finta" je, da v resnici lahko sami volilci po vseh državah članicah zelo vplivamo s tem, koga bomo izbrali, kakšna bo naša prihodnost. Če le bomo prepoznali EU kot svoje moštvo.