Schallenberg je zaprisegel na slovesnosti v kabinetu predsednika Aleksandra Van der Bellna skupaj z naslednikom zunanjega ministra Michaelom Linhartom, ki je tako kot Schallenberg poklicni diplomat in je bil veleposlanik v Franciji.
52-letni Schallenberg s seboj prinaša pogajalske sposobnosti ter mednarodni format, s čimer naj bi poskrbel za blaženje zadnje krize avstrijske vlade tako doma kot v tujini.
Od diplomata do kanclerja
Alexander Schallenberg se je rodil 20. junija 1969 v Švici, odraščal v Indiji, Španiji in Franciji. Diplomat je bil tudi njegov oče Wolfgang Schallenberg. Francoske fraze, ki jih pogosto uporablja v pogovoru, naj bi krepile njegov sloves diplomata stare šole. Njegova posebna govorica razkriva, da je prihaja iz stare avstrijske plemiške družine Schallenberg. Družinski grb prikazuje rdečega leva s krono na deloma zlati podlagi in črnim spodnjim delom.
Med letoma 1989 in 1994 je študiral pravo na dunajski univerzi ter pariški univerzi Pantheon-Assas. Akademsko pot je končal s podiplomskim študijem na Evropskem kolidžu v flandrijskem mestu Brugge, kaže njegov življenjepis, objavljen na spletni strani avstrijskega zunanjega ministrstva.
Avstrijski javnosti je znan po jasnih pogledih in tudi po ostrih besedah, predvsem ko gre za zagovarjanje migracijske politike. Ko so lani koalicijski Zeleni zahtevali sprejem beguncev iz požganega taborišča na grškem otoku Lezbos, jim je Schallenberg sporočil: "Pozivi po premestitvi ne morejo biti rešitev." Letos poleti je izjavil, da bi morali, potem ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, tiste Afganistance, ki so v svoji državi delali za Evropsko unijo, evakuirati v sosednje države in ne v Evropo.
Novi avstrijski kancler velja za zagovornika širitve EU na Zahodni Balkan, saj meni, da je mogoče na ta način zaustaviti vpliv Rusije in Kitajske v regiji.
Odstop Kurza
Dosedanji kancler iz vrst ljudske stranke (ÖVP) je odločitev, da odstopa, sporočil v soboto, potem ko so v državi stekle preiskave zaradi suma uporabe proračunskega denarja in vpliva, da bi predhodnika Kurza na čelu stranke, Reinholda Mitterlehnerja predstavili v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP.
Med letoma 2016 in 2018 naj bi ozek krog Kurzevih zaupnikov naročal javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP kot druge javnomnenjske raziskave.
Med osumljenimi je tudi Kurz, ki vse očitke zavrača. Postal bo zvezni poslanec, ki bo dobil imuniteto, ostal bo vodja stranke.
Kljub temu se je odločil za odstop, da bi, kot je dejal, omogočil, da bi Avstrija v teh zaradi pandemije še vedno težkih časih imela stabilno vlado, preiskovalci pa lažje delo.
35-letni Kurz medtem ostaja na čelu ÖVP in bo tudi vodja strankine poslanske skupine v parlamentu.
Odločitev je pomirila koalicijske partnerje ÖVP, Zelene, ki so pred tem ocenili, da Kurz ni več primeren za vodenje vlade. V nedeljo so nato napovedali, da ostajajo v koaliciji in vladi pod vodstvom Schallenberga. Politično dogajanje v Avstriji je komentiral tudi nemški politični vrh. Tiskovni predstavnik nemške vlade je za CNN sporočil, da "Kurz uživa polno podporo ljudske stranke." Dosedanji kancler naj bi še naprej deloval v interesu Avstrijcev. Tiskovni predstavnik je še dodal, da hišne preiskave ne zadevajo Kurza samega.
Van der Bellen: "Vladne krize je konec "
Van der Bellen je v nedeljo po srečanju tako s Schallenbergom kot vodjo Zelenih in podkanclerjem Wernerjem Koglerjem obe stranki pozval, naj se sedaj osredotočeno in temeljito posvetita delu, saj da je treba znova vzpostaviti zaupanje. "Vladne krize je konec. Delo za našo državo se lahko nadaljuje," je v nedeljo zvečer dejal avstrijski predsednik in se zahvalil Kurzu, ki se je odločil za odstop in s tem pripomogel k zaščiti integritete političnih institucij.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.