Nevladna organizacija za človekove pravice Safeguard Defenders, ki ima sedež v Madridu, pravi, da je našla dokaze, da Kitajska upravlja 48 dodatnih policijskih postaj v tujini, odkar so septembra prvič razkrili obstoj 54 takih postaj. Njeno novo poročilo, ki ga je ekskluzivno pridobil CNN, se osredotoča na obseg mreže in preučuje vlogo, ki so jo imele skupne policijske pobude med Kitajsko in več evropskimi državami, vključno z Italijo, Hrvaško, Srbijo in Romunijo, pri kreiranju večje širitve kitajskih čezmorskih postaj.
Organizacija med drugim trdi, da so operativci, ki so delali pod krinko na kitajski čezmorski policijski postaji v pariškem predmestju in so bili izrecno rekrutirani v ta namen, prisilili kitajskega državljana k vrnitvi domov. Že prej so razkrili, da so še dva kitajska izgnanca prisilno poslali iz Evrope – enega iz Srbije, drugega iz Španije.

Kdo vodi policijske postaje?
Organizacija Safeguard Defenders, ki preiskuje odprtokodne uradne kitajske dokumente za dokaze o domnevnih zlorabah človekovih pravic, je dejala, da je identificirala štiri različne policijske jurisdikcije kitajskega ministrstva za javno varnost, dejavne v najmanj 53 državah, ki zajemajo vse štiri konce sveta, domnevno pomagati izseljencem iz teh delov Kitajske pri njihovih potrebah v tujini. Peking je zanikal, da vodi neprijavljene policijske enote zunaj svojega ozemlja, njegovo ministrstvo za zunanje zadeve pa je novembra za CNN povedalo: "Upamo, da bodo zadevne strani nehale napihovati to, da bi ustvarile napetosti. Uporaba tega kot pretveza za blatenje Kitajske je nesprejemljiva."
Kitajska je namreč trdila, da so objekti upravna središča, ustanovljena za pomoč kitajskim izseljencem pri nalogah, kot je obnavljanje vozniških dovoljenj. Kitajska je tudi dejala, da so bili uradi odgovor na pandemijo covida-19, zaradi katere so bili številni državljani zaprti v drugih državah in izločeni iz Kitajske, ker niso mogli obnoviti dokumentacije. Ko se je CNN prejšnji mesec obrnil na kitajsko zunanje ministrstvo glede prvotnih obtožb organizacije Safeguard Defenders, je kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve dejalo, da so na čezmorskih postajah delali prostovoljci. Vendar zadnje poročilo organizacije trdi, da je ena policijska mreža, ki so jo preiskali, na svojih prvih 21 postajah zaposlila 135 ljudi. Organizacija je pridobila tudi triletno pogodbo za delavca, ki je bil najet na čezmorski postaji v Stockholmu.
Neprijavljene konzularne dejavnosti zunaj uradnih diplomatskih predstavništev države so zelo nenavadne in nezakonite, razen če država gostiteljica da svoje izrecno soglasje, a poročilo Safeguard Defenders trdi, da so kitajski uradi v tujini obstajali že nekaj let pred pandemijo. Omenjena poročila so doslej sprožila preiskave v najmanj 13 različnih državah in podžgala vse bolj razgret diplomatski prepir med Kitajsko in državami, kot je Kanada, kjer živi velika kitajska diaspora.

Kitajska sicer ni edina velesila, ki je obtožena uporabe zunaj sodnih sredstev za doseganje tarč organov kazenskega pregona ali za namene političnega preganjanja v tujini. Rusija je bila npr. dvakrat obtožena uporabe smrtonosnih kemičnih in radioaktivnih snovi na britanskih tleh, da bi poskušala ubiti svoje nekdanje vohune – obtožbe je Rusija vedno zanikala. V Združenih državah je bila Cia vpletena v škandal zaradi izredne izročitve osumljencev terorizma z ulic Italije v zaliv Guantanamo Bay po 11. septembru.
A namigi o obsežnem zatiranju kitajskih državljanov v tujih državah so se pojavili v ključnem času za narod, ki se spopada z lastnimi nemiri doma, med utrujenostjo zaradi omejevalne politike zaradi covida in ko se začenja tretji mandat voditelja Ši Džinpinga na oblasti. Prejšnji teden je Kitajska sicer nakazala, da bo sprostila nekatere omejitve zaradi pandemije, tri leta po izbruhu covida-19.
Kot drugo največje gospodarstvo na svetu je Kitajska razvila poglobljene odnose s številnimi državami, v katerih so domnevno našli nove policijske postaje, kar sproža neprijetna vprašanja za nacionalne vlade, ki usklajujejo poslovne interese z nacionalno varnostjo.
Kitajska z državami podpisuje sporazume o policijskih patruljah
Italija, ki je od leta 2015 s Kitajsko podpisala vrsto dvostranskih varnostnih dogovorov, je med razkritji domnevnih dejavnosti na svojih tleh večinoma molčala. Med letoma 2016 in 2018 je italijanska policija izvedla več skupnih patrulj s kitajsko policijo – najprej v Rimu in Milanu, kasneje v drugih mestih, vključno z Neapljem, kjer je, kot pravi Safeguard Defenders, našla dokaze, da so na območje kitajskih stanovanj, domnevno "za učinkovito odvračanje zločinov", postavili videonadzorne sisteme. Leta 2016 je uradnik italijanske policije za NPR povedal, da bo skupno policijsko delo "privedlo do širšega mednarodnega sodelovanja, izmenjave informacij in deljenja virov za boj proti kriminalnim in terorističnim skupinam v državah".

Nevladna organizacija ugotavlja, da je Italija gostila 11 kitajskih policijskih postaj, vključno v Benetkah in Pratu blizu Firenc. Ene slovesnosti ob odprtju nove postaje v Rimu so se leta 2018, glede na videoposnetke, objavljene na kitajskih spletnih mestih, udeležili italijanski policijski uradniki, kar dokazuje tesne vezi med policijama obeh držav.
V začetku tega leta je italijanski časopis La Nazione poročal, da lokalne preiskave ene od postaj niso odkrile nobene nezakonite dejavnosti. Il Foglio je citiral šefe policije, ki so nedavno izjavili, da postaje ne predstavljajo nobene posebne skrbi, saj se zdijo zgolj birokratske. Italijansko zunanje in notranje ministrstvo na vprašanja CNN nista odgovorili.
Med letoma 2018 in 2019 je Kitajska sklenila podobne sporazume o skupnem policijskem patruljiranju tudi s Hrvaško in Srbijo. Kitajske policiste so v skupni patrulji s hrvaškimi kolegi opazili na ulicah prestolnice Zagreb še julija letos, poročajo kitajski mediji. Uradnik zagrebške policije je dejal, da so patrulje bistvenega pomena za "zaščito in privabljanje tujih turistov".
A hrvaško Ministrstvo za notranje zadeve zatrjuje, da so se kitajski policisti pri njih zadrževali izključno zaradi lažje komunikacije s kitajskimi turisti in da je sodelovanje med državama "profesionalno in pozitivno", piše Index.hr.
Reuters je v poročilu iz leta 2019 povedal, da so se kitajski policisti pridružili srbskim častnikom na patrulji v Beogradu, da bi pomagali pri soočanju s prihodom kitajskih turistov. En srbski častnik je ugotovil, da Kitajci niso imeli pooblastil za aretacije.
Kitajska poskuša vrniti ljudi proti njihovi volji
Safeguard Defenders je na policijska omrežja naletel med tem, ko je skušal oceniti obseg kitajskih prizadevanj, da bi nekatere svoje ljudi prepričala, naj se vrnejo na Kitajsko tudi proti njihovi volji, kar bi po uradnih kitajskih podatkih lahko štelo skoraj četrt milijona ljudi po vsem svetu, in to samo v času, ko je na oblasti Ši. "Kar prihaja s Kitajske, so vedno večji poskusi zatiranja nesoglasij povsod po svetu, groženj ljudem, nadlegovanja ljudi, zagotavljanja, da so dovolj prestrašeni, da ostanejo tiho ali pa se soočijo z vrnitvijo na Kitajsko proti njihovi volji," je povedala direktorica kampanje Safeguard Defenders Laura Harth. "Začelo se bo s telefonskimi klici. Morda bodo začeli ustrahovati vaše sorodnike na Kitajskem, vam groziti, naredili bodo res vse, da bi tarče v tujini prepričali, da se vrnejo. Če to ne bo delovalo, bodo uporabili tajne agente v tujini. Poslali jih bodo iz Pekinga in uporabili metode, kot sta zvabljanje in ujetost," je dejala Harthova.

Francosko notranje ministrstvo ni želelo komentirati obtožb, da naj bi kitajska policijska postaja v predmestju Pariza kitajskega državljana prisilila k vrnitvi domov.
Poročila sprožajo jezo in preiskave
Razkritja so v nekaterih državah povzročila glasno ogorčenje, v drugih pa očitno tišino. Prejšnji mesec je direktor FBI Christopher Wray povedal komiteju za domovinsko varnost, da je zelo zaskrbljen zaradi razkritij. "Nezaslišano je misliti, da bi kitajska policija poskušala ustanoviti trgovino, v New Yorku recimo, brez ustrezne koordinacije. Krši suverenost in zaobide standardne postopke pravosodnega sodelovanja in sodelovanja organov kazenskega pregona," je dejal.
Irska je kitajsko policijsko postajo, ki so jo našli na svojem ozemlju, zaprla, medtem ko na Nizozemskem, ki je sprejela podobne ukrepe, preiskava še poteka, prav tako v Španiji. Harthova je za CNN povedala, da bo organizacija v prihodnosti verjetno našla še več postaj. "To je le vrh ledene gore," je rekla. "Kitajska ne skriva, kaj počne. Izrecno pravijo, da bodo te operacije razširili, zato vzemimo to resno. To je trenutek, ko morajo države upoštevati, da gre za spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic v njihovih državah, tako za ljudi s Kitajske kot za vse druge po svetu," je dejala.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.