Težka pogajanja v Bruslju: pričakuje se nov kompromisni predlog

Voditelji članic EU na dvodnevnem srečanju v Bruslju poskušajo doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Pred začetkom so se zvrstila svarila, da je to trenutek resnice in da je nujen politični pogum, ter obljube, da bodo storili vse za dogovor ta konec tedna. A jasno je bilo, da bodo pogajanja nedvomno težka.  

Pričakovanja so se uresničila, prvi dan, kot kaže, ni prinesel preboja. Voditelji so si po celodnevnih pogajanjih vzeli premor, med katerim se je zvrstilo več sestankov v ožjih sestavah. Sestali so se predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poleg tega je imel Michel dvostranski srečanji z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Ločeno srečanje je imela tudi višegrajska četverica. Slovenski premier Janez Janša po neuradnih informacijah na posvetovanjih v ožjih sestavah ni sodeloval.

Ti sestanki kažejo na to, kje se najbolj zatika. Najtrši oreh naj bi bilo vprašanje povezave med vladavino prava in proračunom, kjer sta na nasprotnih bregovih Nizozemska in Madžarska. Kompromis sicer naj po nekaterih neuradnih navedbah ne bi bil zelo daleč.

Po premoru so voditelji z enourno zamudo sedli k večerji, še danes se pričakuje nov Michelov kompromisni predlog. V prvem je predlagal prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Od tega naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila, s čimer se niso strinjale varčna četverica in nekatere druge države, na primer Finska, ki želijo bistveno zmanjšati nepovratna sredstva. Finska premierka Sanna Marin meni, da ta ne bi smela predstavljati več kot polovice sklada za okrevanje, torej 375 milijard evrov.

EU se sooča s "trenutkom resnice", na kocki je evropski projekt, je ob prihodu opozoril Macron, ki, kot je dejal, previdno verjame v dogovor. Angela Merkel je povedala, da pričakuje "zelo težka pogajanja". Izpostavila je, da so razlike med stališči članic še vedno zelo zelo velike in da je nemogoče reči, ali bo ta konec tedna mogoče doseči rezultat. Za to bo po njenih besedah vsekakor potrebne veliko pripravljenosti na kompromis. Michel pa je voditelje pozval k "političnemu pogumu". Pogajanja bodo zelo težka, a ne gre samo za denar, gre za ljudi, za prihodnost Evrope, za enotnost, je izpostavil avtor kompromisnega predloga, ki je bil izhodišče za pogajanja. 

Da je manj kot 50 odstotkov možnosti za uspeh tega vrha, je ocenil nizozemski premier Rutte, ki vodi klub varčne četverice, štirih neto plačnic, ki želijo zmanjšati krovni obseg svežnja, še zlasti pa nepovratna sredstva. Poleg Nizozemske so v tej skupini še Avstrija, Danska in Švedska. 

Grški premier Kiriakos Micotakis je bil manj črnogled. Ocenil je, da ni nikakršnega razloga za to, da dogovora ne bi mogli doseči ta konec tedna. Opozoril je, da ne smemo izgubiti izpred oči širše slike - da se Evropa sooča z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.

Janša: Skrajni čas je, da Evropa dobi rezultate

Janša je najprej v angleščini izpostavil pripravljenost na resna in morda tudi dolgotrajna pogajanja ter upanje na dober dogovor. "Skrajni čas je, da Evropa zagotovi rezultate. Z vsemi močmi si bomo prizadevali za to, da Evropejci ne bodo razočarani," je poudaril. Nato je v slovenščini podrobneje pojasnil slovenska pričakovanja. "Tako za Slovenijo kot za vse preostale članice Unije je ta trenutek še posebej občutljiv zaradi tega, ker nismo popolnoma prepričani, da je nevarnost z epidemijo mimo," je opozoril.

Zaradi tega so po njegovih besedah bistvene še zlasti odločitve v povezavi s skladom za okrevanje in odpornost, saj lahko pomembno dvignejo ne samo finančne spodobnosti za odpravo posledic epidemije, ampak tudi samozavest in zaupanje, ko gre za priprave na morebitno nadaljevanje te nevarnosti jeseni.

Za Slovenijo je po premierjevih navedbah še posebej pomembno, da si v okviru sklada za okrevanje zagotovi dovolj sredstev za posodobitev zdravstvenega sistema, saj se je v preteklih mesecih pokazalo, da potrebujemo še marsikaj, da bomo v prihodnje pripravljeni na podobne izzive, kot je bila epidemija covid-19.