Slavne britanske telefonske govorilnice dobivajo nove vsebine

Rdeča telefonska govorilnica je poleg britanske zastave, kraljice, Big Bena in rdečega dvonadstropnega avtobusa verjetno eden najbolj prepoznavnih britanskih simbolov. Če so pred prihodom mobilnih telefonov te še imele svojo uporabno vrednost, pa marsikje – predvsem v Londonu – že dolgo služijo le kot atrakcija, ob kateri pozirajo turisti. 

"Ker večina ljudi zdaj uporablja mobilne telefone, je izjemno upadlo število klicev, opravljenih s plačljivimi telefoni. Poleg tega se je pokritost z mobilnim omrežjem v zadnjih letih močno izboljšala zaradi naložb v bazne postaje, še posebej na podeželju," je za SkyNews dejal James Browne iz britanske telekomunikacijske družbe BT. 

V družbi so se zato v zadnjih letih odločili za racionalizacijo svojega premoženja in v okviru programa "Posvojite kiosk" lokalnim skupnostim in organizacijam za simbolično ceno ponudili več tisoč znamenitih rdečih telefonskih govorilnic. Namesto da bi govorilnice odstranili in s tem pustili, da utonejo v pozabo, jim dajejo novo priložnost, da zaživijo z novim poslanstvom.  

Govorilnice lahko za zgolj en funt (1,16 evra) odkupijo lokalne skupnosti in humanitarne organizacije. Do zdaj so na tak način "oddali" že več kot 6000 govorilnic, trenutno pa jih je na voljo še okoli 4000. 

V številnih lokalnih skupnostih so govorilnice izkoristili za namestitev defibrilatorjev, kar pride še posebej prav na podeželju. "Pri tako resni zadevi, kot je srčni zastoj, je čas ključen. Na žalost reševalnim ekipam pogosto ne uspe pravočasno priti do vasi. Zato se nam je zdela namestitev defibrilatorjev v te zapuščene hiške idealna, saj pogosto stojijo v središču vasi. Poleg tega pa s tem rdeči kiosk ostaja rešilna bilka za skupnost," je dejal Martin Fagan, sekretar humanitarne organizacije Community Heartbeat Trust. Organizacija je defibrilatorje namestila že v približno 800 telefonskih govorilnicah po državi, načrtujejo pa še dodatnih 200.

Ponekod so lokalne skupnosti rdeči kiosk spremenile v mini knjižnice za izmenjavo knjig oziroma “knjigobežnice”,  v mini muzeje in galerije ter celo v "take-away" kavarnice. Idej je res neskončno, najpomembnejše pa je, da imajo za lokalne prebivalce nek pomen in uporabno vrednost. 

Več sto govorilnicam v večjih mestih je nov smisel dala tudi sama družba BT, saj so jih preuredili v digitalne enote, ki ponujajo dostop do javnega brezžičnega interneta in polnilno postajo za mobilne naprave, v njih pa so nameščene tudi naprave za okoljski monitoring.