'Hrvaška tekmuje z močjo argumentov in ne z jezikom groženj in pritiskov'

Kako na potezo Sodišča EU, ki je odločilo, da ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji, gledajo hrvaški mediji?

Sodišče EU je v svoji petkovi odločitvi, da ni pristojno za slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi domnevne kršitve evropskega prava, zelo jasno in je obema državama sporočilo, naj se dogovorita, kako bosta rešili spor o meji, danes piše hrvaški časnik Večernji list.

Slovenski politiki po njihovih besedah pojasnjujejo, da je Sodišče EU potrdilo slovensko stališče, da je arbitražna odločitev veljavna in zavezujoča za obe strani na podlagi enega samega stavka iz sporočila sodišča o sodbi, v katerem se omenja, da sta v skladu s sporazumom ukrepe za izvajanje arbitražne odločitve obvezani sprožiti obe strani iz sporazuma. Sodišče je zgolj navedlo, da je izvajanje arbitražnega sporazuma obveza obeh strani na podlagi arbitražnega sporazuma, ki ni del evropskega prava in ni v pristojnosti Sodišča EU.

Ljubljana pojasnjuje, da je sodišče pozvalo Zagreb k uveljavitvi arbitražne odločitve, čeprav sodišče tega ni zapisalo v sodbi, medtem ko hrvaška stran trdi, da je sodišče ugotovilo, da arbitražna odločitev ni uveljavljena. Jasno je torej, da bo sledil spor o interpretaciji petkove odločitve, dodaja časnik.

Z za lase privlečeno interpretacijo bo slovenska politika poskusila opravičiti nadaljevanje političnega pritiska na Hrvaško in pogojevanje hrvaškega vstopa v schengen z implementacijo arbitraže, čeprav na ta način ne bo prikrila vrste kardinalnih napak, povezanih s tožbo, ki je na koncu pripeljala do neugodne pravne blamaže Ljubljane na sodišču v Luksemburgu. Spor je možno rešiti samo z dialogom, čeprav tega v Ljubljani za zdaj ne želijo dojeti, še piše Večernji list.

Slovenija ima na voljo samo še eno pravno možnost, Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu, ki ga je ves čas zavračala, pa meni Jutarnji list. Pri tem se sklicuje na izjavo slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je dejal, da mora Slovenija vztrajati s pritiski na Hrvaško tudi po pravni poti.

Ni skrivnost, da je Slovenija pripravljena na vse, da bi uresničila svoj ultimativni cilj, izvajanje kompromitirane arbitražne odločbe. V Sloveniji upajo, da imajo še eno močno orodje, vstop Hrvaške v schengen. Več kot jasno je, da gre za napačno smer, saj si Evropska unija prizadeva za politiko moči na globalni ravni, na notranji ravni pa je potrebno sodelovanje in ne spopad, še piše časnik.

Pričakujejo, da bo morda naslednja slovenska liberalno-leva vladna koalicija, v kateri ne bi bilo Cerarja, pokazala modrost in sprejela sporazum, ki bi se v Sloveniji imenoval arbitražni, na Hrvaškem pa dvostranski.

Časnik v ločenem prispevku poudarja, da je sodba prišla v času hrvaškega predsedovanja Svetu EU ter pokazala, da Hrvaška tekmuje z močjo argumentov in ne z jezikom groženj in pritiskov. Ni dvoma, da je takšna dihotomija opazna v vseh glavnih mestih EU ter da je dodatno okrepila ugled Hrvaške, še izpostavlja časnik.