Harpijski orel, plenilec na nebu nad amazonskim pragozdom, se pri lovu svojega najljubšega plena, lenivcev, pa tudi drugih majhnih živali zanaša na gozdno zaščito. Vendar pa v amazonskem pragozdu gozdnata površina vse bolj kopni. V zadnjih 50 letih je bilo uničenih približno 17 odstotkov amazonskega pragozda, v zadnjem času pa se krčenje še stopnjuje, poroča The Independent.
Ptice se kljub visoki ravni krčenja gozdov v brazilski regiji Mato Grosso trudijo najti dovolj hrane za uspešno vzrejo svojih potomcev, kažejo raziskave. Raziskovalci so s kombinacijo kamer in pregledov kostnih drobcev, ki so ostali v gnezdu, spremljali prehranjevalne navade 16 parov orlov in ugotovili, da na območjih z visoko stopnjo krčenja gozdov orli svoje potomce hranijo manj.
V pokrajinah, kjer krčenja gozdov ni, so orli svojim potomcem vsak dan dostavili približno 0,69 kilograma hrane, pravi raziskava. Na območjih, kjer je bilo izgubljenih 50 odstotkov gozda ali celo več, pa so orli vsak dan prinesli le 0,11 kilograma hrane.
Raziskovalci so zabeležili tudi tri orle, ki so na območjih, kjer je bila stopnja izgube gozda višja od 50 odstotkov, umirali od lakote. "Harpijski orli so se pred milijoni let razvili v gozdnem okolju in to se ve že od nekdaj," pravi naravovarstveni biolog z Univerze East Anglia Carlos Peres, ki je soavtor študije, objavljene v reviji Scientific Reports.
"Morfološko in vedenjsko so zasnovani za lov na sesalce, ki prebivajo na drevesih. V nasprotju s podeželskimi orli ne morejo učinkovito loviti v negozdnem okolju, na primer na pašnikih za govedo," pravi Peres.
Na podlagi svojih ugotovitev raziskovalci sklepajo, da harpijski orli ne morejo uspešno živeti na območjih, kjer je izguba gozda večja od 50 odstotkov. To pomeni, da približno 35 odstotkov regije Matto Grosso zaradi krčenja gozdov ne more več podpirati teh plemenskih orlov, ocenjujejo avtorji.
Krčenje gozdov v amazonski regiji Matto Grosso v veliki meri poganjata govedoreja in pridelava soje, ki jo gojijo predvsem za proizvodnjo krme za živino.
Število harpijskih orlov se je od 19. stoletja po vsem svetu zmanjšalo že za 41 odstotkov, amazonska regija pa predstavlja "njihovo poslednjo trdnjavo", pravijo avtorji v svojem raziskovalnem prispevku. Ptice se poleg izgube habitata soočajo tudi z grožnjami zaradi krivolova in spopadov z ljudmi, dodajajo.
Smrt orlov je še posebej zaskrbljujoča, saj se živali redko razmnožujejo, dodaja Peres. Harpijski orli lahko živijo do 54 let, običajno pa se razmnožujejo enkrat na 30 do 36 mesecev in vzgajajo le po enega mladiča. "Glede na to, da imajo harpijski orli najpočasnejši življenjski cikel med vsemi ptičjimi vrstami, so njihove možnosti za prilagajanje pokrajinam z močno izkrčenim gozdom skoraj nične," je dodal.
"Ohranitev gozdne povezanosti, premestitev nedoraslih živali in dodajanje hrane orlom bi lahko postali ključnega pomena, če naj vztrajajo v teh krajinah, ki jih je spremenil človek," še pravi.
V prelomnem poročilu, objavljenem v začetku tega meseca, so opozorili, da je treba dve glavni grožnji podnebne krize in naravne izgube reševati skupaj, če želimo rešiti katero koli od njiju. Znanstveniki so poudarili, da bosta zaustavitev krčenja gozdov in preoblikovanje izgubljenih habitatov ključnega pomena za reševanje obeh kriz.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.