Sanna Marin, predsednica vlade Finske, je obiskala svojega prijatelja Volodimirja Zelenskega v Ukrajini ter položila cvetje k spominskemu zidu Ukrajincev, ki so bili ubiti pri obrambi domovine med rusko invazijo. Z njo je v Kijev pripotovala tudi ministrica za okolje Maria Ohisalo, prispeli sta z vlakom, na postaji pa ju je pričakal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra.
"V naših srcih ste že zmagali," je Marinova sporočila Zelenskemu in ukrajinskemu ljudstvu. Finska premierka, ki jo v začetku aprila čakajo splošne volitve, se je skupaj z Zelenskim udeležila pogreba padlega vojaka Dmitra Kocjubajla, ki je bil ubit v srditih bitkah v Bahmutu. Skupaj z Zelenskim naj bi obiskala tudi vojaško bolnišnico v Kijevu, kjer je spoznala ukrajinske vojake, poroča Euronews.
Finska je velika podpornica Ukrajine, sedaj pripravljajo že 14. sveženj pomoči, zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bo Finska prek Svetovnega programa za hrano namenila dodatnih 29 milijonov evrov za humanitarno pomoč in da bodo pomagali še naprej, predvsem bolj ranljivim, kot so invalidi. Finska je od februarja 2022 Ukrajini namenila okoli 930 milijonov evrov.
Na tiskovni konferenci v Kijevu je predsednik Zelenski dejal, da "Finci razumejo, kaj Ukrajina doživlja zaradi Rusije", Marinova pa je zopet poudarila svojo neomajno podporo ukrajinskemu ljudstvu. "Zelo pomembno je, da se o razmerah v Ukrajini pogovorimo iz oči v oči. Ukrajina potrebuje tako humanitarno kot finančno podporo, predvsem pa orožje," je zatrdila.
Poleg obrambe in varnosti sta Zelenski in Marinova spregovorila tudi o ruskih poskusih trgovanja s tretjimi državami, zlasti v zvezi z izdelki, ki so kritičnega pomena za rusko vojaško industrijo. "Moramo priti do točke, da se uvedejo globalne sankcije, ki bodo popolnoma preprečile vsako možnost obnovitve raketnega potenciala Ruske federacije, pridobivanja novih letal in tehnologij," je dejal Zelenski.
Zelenski se je zahvalil tudi za podporo Pobudi za črnomorsko žito, katere cilj je rešiti svetovno prehransko krizo, ki je posledica ruskega oviranja ukrajinskih pristanišč. Poleg tega je Marinova izrazila podporo ukrajinskemu mirovnemu načrtu in prizadevanjem za privedbo ruskih vojnih zločincev pred sodišče. "Podpiramo mirovno formulo predsednika Zelenskega in želimo, da bi njegov načrt deloval. Le trajen mir lahko naši družini evropskih držav, evroatlantski družini, zagotovi mir in blaginjo. Želimo, da se Ukrajina pridruži zvezi Nato kot ena od zavezniških držav," je po poročanju Kyiv Independent zatrdila Marinova.
Podpora zeleni obnovi Ukrajine
Po navedbah ministrstva za okolje v Helsinkih je Ohisalova obisk izkoristila za "pripravo sodelovanja pri odpravi obsežne okoljske škode, ki jo je povzročila ruska agresivna vojna".
Okoljska škoda v Ukrajini je namreč ogromna, nekateri jo opisujejo kot "tiho žrtev vojne". Po uradnih podatkih je bilo v prvem letu konflikta prizadetih 1,24 milijona hektarjev ozemlja naravnih rezervatov, prizadeti so bili kar 3 milijoni hektarjev gozdov. Julija 2022 je nordijska zelena banka Nefco, ki je v lasti petih nordijskih držav, začela izvajati program Green Recovery for Ukraine (Zelena obnova Ukrajine), da bi podprla ukrajinske skupnosti pri obnovi kritične infrastrukture na okoljsko trajnosten način.
Danska, Finska, Švedska in Norveška so prispevale začetna sredstva v višini 28 milijonov evrov, Evropska unija pa je za program zagotovila 50 milijonov evrov.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.