Zahtevo Milorada Dodika, da predsedstvo razpravlja o ukrajinski krizi – v okviru razprave bi zahteval, da BiH do ruske agresije zavzame nevtralno stališče – sta namreč zavrnila druga dva člana predsedstva, predsedujoči hrvaški član Željko Komšić in bošnjaški član Šefik Džaferović.
Samo 15 minut po začetku seje v Sarajevu jo je zato Milorad Dodik besno zapustil, Komšića in Džaferovića pa obtožil, da kršita ustavo in da sta pod vprašaj postavila obstoj države. Komšić ga je zavrnil z besedami, da izvaja destabilizacijski načrt ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Dodik trdi, da sklicevanje na izjavo predsedstva BiH iz leta 2014, ko je BiH po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine, ni v skladu z ustavo. Na podlagi te izjave so veleposlaniki BiH pri Združenih narodih in v Svetu Evrope po navodilih zunanjega ministrstva podprli sankcije proti Rusiji. Veleposlaniki, ki jih je imenoval Dodik, pa so to zavračali.
Komšić menil, da je začel Dodik svoj dogovor z Rusijo izvajati zaradi destabilizacije BiH
Komšić je novinarjem povedal, da je imel Dodik na seji pravzaprav govor s povsem nesprejemljivim stališčem, da sta na ozemlju Ukrajine sedaj "priznani dve novi državi". Menil je, da je s tem pravzaprav začel izvajati svoj dogovor z Rusijo s ciljem destabilizirati BiH.
Spomnil je, da se je Dodik pred dvema dnevoma po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Rusko veleposlaništvo v Sarajevu je potrdilo, da sta govorila o uresničitvi Dodikovega dogovora s Putinom, sklenjenega decembra lani, ko je bil na obisku v Moskvi. Vsebina dogovora sicer ni znana.
Izhod iz sedanje krize je spoštovanje obstoječih zunanjepolitičnih odločitev, dokler se ne sprejmejo nove, je še dejal Komšić.
Dodik je danes zatrdil, da spoštuje integriteto vseh držav, tudi Ukrajine, EU in ZDA pa obtožil, da se obnašata kot leta 1992, ko je izbruhnila vojna v BiH, kar je zanj nesprejemljivo.
Pričakovanja, da se bo BiH pridružila zahodnim sankcijam, ter njihova podpora Komšiću in Džaferoviću pomenijo "obračun s Srbi", je dejal. "To je zlom celotnega sistema; če pade ustava, pade tudi država," je dejal in pristavil, da v teh okoliščinah ne bo nadaljeval dela v predsedstvu.
Džaferović je menil, da je bil Dodikov cilj jasen: obstruirati sejo predsedstva s spremembo dnevnega reda brez ustreznih materialov. Skušal je tudi doseči, da v predsedstvu ne bi imeli enotnega stališča do ukrajinske krize, s tem pa bi odprli prostor za različne interpretacije o stališču BiH. "BiH ni nevtralna. Je na strani vsega civiliziranega sveta in tako bo tudi ostalo," je poudaril.
Schwarz-Schilling in Inzko v pismu EU in Natu opozarjata na nevarnost za mir v BiH
Bivša visoka predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christian Schwarz-Schilling in Valentin Inzko sta na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga naslovila dramatičen poziv k zaščiti Zahodnega Balkana, še posebej BiH, pred podobnimi scenariji, kot je v Ukrajini.
Opozorila sta, da bi Dodik in srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki sta tesna zaveznika, lahko izkoristila rusko agresijo na Ukrajino in sprovocirala incidente ali celo vojno v BiH in Kosovu, poroča portal Deutsche Welle v srbskem jeziku.
"Srbija in Republika srbska nista uresničili svojih ciljev iz 90. let prejšnjega stoletja. Ob tem gojita zelo tesne odnose z Rusijo. Zato se bojiva, da bi se sedanja agresija na Ukrajino lahko razširila na Zahodni Balkan, predvsem na Bosno in Hercegovino ter Kosovo", sta opozorila.
Da bi to preprečili, predlagata, da EU "čim prej in nebirokratsko" v povezavo sprejme BiH. Predlagata tudi, da sile Nata in Euforja namestijo pri Brčkem ter na meji BiH s Srbijo. Zvezo Nato sta pozvala, naj prebivalcem BiH da trdna zagotovila, da jih ne bodo pustili na cedilu tako kot pred 30 leti.
Ocenila sta še, da je Srbija s svojim odnosom do ukrajinske krize pokazala, da si ne zasluži članstva v EU, ker zavrača njeno politiko do Rusije oziroma noče uvesti sankcij proti Moskvi.
Spomnila sta še na stališče prvega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Carla Bildta, ki je na Twitterju nedavno ocenil, da se je Srbija s svojim stališčem do Rusije sama diskvalificirala iz procesa približevanja EU, ker za države, ki ne delijo evropskih vrednot, ne bi smelo biti mesta v uniji.
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.