Poročilo o oceni groženj, ki ga je objavila Danska obrambna obveščevalna služba (DDIS), svari pred širšo vojno v Evropi. "Rusija bo verjetno bolj pripravljena uporabiti vojaško silo v regionalni vojni proti eni ali več evropskim državam Nata, če bo NATO dojemala kot vojaško oslabljenega ali politično razdeljenega," navaja poročilo, ki je bilo objavljeno v torek.
"To še posebej velja, če bi Rusija ocenila, da ZDA ne morejo ali nočejo podpreti evropskih držav Nata v vojni z Rusijo," nadaljuje poročilo in poudarja, da Rusija krepi svoje vojaške zmogljivosti, da bi se pripravila na morebitno vojno proti Natu.
Posodobljena ocena grožnje DDIS prihaja v času, ko si ameriški predsednik Donald Trump prizadeva končati vojno v Ukrajini, ki se bo konec februarja že prevesila v četrto leto, poroča Politico.
Služba ponuja tri scenarije, ki bi se lahko zgodili, če se ukrajinski konflikt ustavi ali zamrzne, pri čemer izhaja iz predpostavke, da Rusija nima zmogljivosti za vojno z več državami hkrati. V šestih mesecih bi bila Rusija lahko pripravljena na vojno z eno od sosednjih držav, v dveh letih pa bi lahko sprožila regionalni napad na Baltiku, medtem ko bi bila sposobna za obsežen napad na Evropo čez pet let v primeru, da se ZDA ne bi vmešale.
Obveščevalna služba dodaja, da pri izdelavi ocene ni upoštevala morebitnega povečanja obrambnih zmogljivosti Nata. Trump je že pred časom pozval članice, naj povečajo obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, kar je več kot dvakrat več od sedanjega cilja, in predlagal, da bi se ZDA lahko umaknile iz vojaškega zavezništva, če njihovi zavezniki ne bodo plačali "svojih dolgov".
Medtem pa stanje na bojišču v Ukrajini morda daje drugačno sliko glede neposredne ruske grožnje. Ruska vojska sicer vse bolj napreduje, prevzema nadzor nad Donbasom in se približuje regiji Dnipropetrovsk, vendar ob tem tudi sama trpi velike izgube tako v vojaštvu kot v opremi.
