Na vzporednih volitvah v Saški-Anhalt prepričljivo zmagali krščanski demokrati

Vzporedne volitve sta izvedli nemški javni televiziji ZDF in ARD ter jih objavili takoj po zaprtju volišč ob 18. uri. Pri tem resda nikakor ne gre za uradne volilne rezultate, saj temeljijo na anketiranju volivcev na voliščih danes, a vendarle gre za precej zanesljivo napoved.

Alternativa za Nemčijo (AfD) je sicer v skladu s pričakovanji pripadlo drugo mesto, a zaostanek za CDU je večji od pričakovanega. So pa hud udarec doživeli nemški socialdemokrati (SPD), ki so tako na deželni kot zvezni ravni del vladne koalicije.

CDU naj bi pripadlo med 35 in 36 odstotki glasov, kar je občutno več od okoli 30 odstotkov na prejšnjih deželnih volitvah leta 2016. Za AfD naj bi danes glasovalo med 22,5 in 23,5 odstotka volivcev, kar je za približno odstotno točko manj kot pred petimi leti. SPD je medtem padla z 10,6 odstotka leta 2016 na med osem in 8,5 odstotka.

Zeleni so prejeli med šest- in 6,5-odstotno podporo in tako izboljšali izid s prejšnjih volitev, na vzhodu Nemčije tradicionalno močna Levica pa se je z 11-odstotno podporo odrezala občutno slabše kot leta 2016. V deželni parlament so se uspeli po dveh mandatih prekinitve znova vrniti liberalci (FDP) z med 6,5 in sedmimi odstotki glasov podpore.

Današnje volitve spremlja v Nemčiji veliko zanimanje, saj so bile to zadnje deželne volitve pred septembrskimi volitvami zveznega parlamenta in obenem prve, odkar je bil za kanclerskega kandidata vladajoče unije CDU in CSU izbran Armin Laschet. Volilni izid je tako pomemben pokazatelj političnega razpoloženja v Nemčiji.

Večina anket napovedala zmago CDU

Večina javnomnenjskih raziskav je sicer napovedovala zmago CDU, ki je že desetletja dominantna politična sila v Saški-Anhalt, a le s slabimi 30 odstotki glasov in z manjšo prednostjo pred AfD. Ena od anket minuli teden je AfD pripisala celo zmago, kar bi bil po ocenah poznavalcev hud udarec za CDU ter bi lahko sprožil nevarne razprave znotraj stranke in oslabil že tako krhek položaj Lascheta.

S slabima 2,2 milijona prebivalcev je Saška-Anhalt ena manjših nemških zveznih dežel. Je tudi ena revnejših. Podobno kot več dežel, ki so bile včasih na vzhodu železne zavese, predstavlja močno utrdbo skrajne desnice. A tudi če bi ji uspela zmaga, vlade ne bi mogla sestaviti, saj ostale stranke sodelovanje z njo zavračajo.

Saško-Anhalt je doslej vodila prva t. i. kenijska - črno-rdeče-zelena - koalicija v Nemčiji pod vodstvom ministrskega predsednika Reinerja Haseloffa (CDU), ki se bo morda nadaljevala tudi v prihodnje. Kot možni se omenjata tudi koalicija CDU, SPD in FDP ali koalicija CDU, Zelenih in FDP.