Enega najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Alekseja Navalnega, so konec januarja pridržali ob vrnitvi v Rusijo, kamor se je vrnil iz Nemčije, kjer se je zdravil zaradi zastrupitve z novičokom. V domovino se je vrnil kljub opozorilom ruske vlade, da ga čaka morebitna aretacija. Na začetku preteklega tedna je bil nato obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi kršenja pogojne kazni. Kremelj pa je prejšnji teden zaradi domnevne udeležbe na demonstracijah v podporo Navalnemu izgnal tri diplomate iz Nemčije, Poljske in Švedske.
Da diplomati v Rusiji niso več zaželjeni je odjeknilo le nekaj ur po srečanju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Moskvi. Izgon diplomatov je v EU sprožil ostre odzive, v povračilo so se Nemčija, Švedska in Poljska odločile za izgon ruskih diplomatov.
Borrell s konkretnimi predlogi za sankcije
Borrell pa je na današnjem plenarnem zasedanju dejal, da bo pripravil konkretne predloge za nove sankcije proti Rusiji. V Moskvi namreč po njegovih besedah zavračajo konstruktiven dialog, kar je potrdil njegov nedavni obisk.
Borrell je zatrdil, da pred obiskom v Moskvi ni gojil nikakršnih iluzij in da je po njem le še bolj zaskrbljen, saj je jasno, da gredo ruske oblasti po zaskrbljujoči avtoritarni poti. Rusija po njegovih besedah ni pripravljena na konstruktiven dialog z EU, če bo ta vztrajala pri razpravi o človekovih pravicah, ki pa so del evropske DNK, tako da pri tem ni dileme.
O odnosih z Rusijo po Borrellovem obisku, med katerim je Kremelj izgnal tri evropske diplomate, bodo 22. februarja razpravljali zunanji ministri EU, marca pa voditelji članic Unije.
"O nadaljnjih korakih bodo odločile članice, a da, ti lahko vključujejo sankcije. Predstavil bom konkretne predloge," je dejal Borrell na plenarnem zasedanju v razpravi o njegovem obisku v Moskvi. Prizadevanja Unije bi po njegovih navedbah morala vključevati ukrepe proti dezinformacijam, kibernetskim napadom in drugim hibridnim izzivom.
Več deset evropskih poslancev, med njimi Zver, zahteva odstop Borrella
Borrellov obisk v Moskvi dviga veliko prahu in sproža ostre kritike. Več kot 70 evropskih poslancev, večinoma iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) ter skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), poziva tudi k Borrellovemu odstopu. Med njimi je tudi Milan Zver. Romana Tomc (EPP/SDS) je za STA pojasnila, da pisma ni podpisala, je pa zelo razočarana nad Borrellovim obiskom v Moskvi, ki ga je označila kot "diplomatski fiasko".
Podobno izhaja iz odgovora Franca Bogoviča (EPP/SLS). Kot je zapisal, so v EPP glede poziva k Borrellovemu odstopu "mnenja deljena", saj Evropski parlament proceduralno nima pristojnosti odpoklica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU. Osebno pa Bogovič podpira jasno stališče EPP, da je bil obisk zelo slabo izveden, ter pozive k zaostritvi sankcij proti Rusiji in prekinitvi aktivnosti v zvezi s plinovodom Severni tok 2.
Prav tako pisma ni podpisala Ljudmila Novak (EPP/NSi), kar pa, kot je poudarila za STA, "ne spremeni dejstva, da Rusija ni demokracija, temveč kleptokratska avtokracija".
Poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/LMŠ), ki pisma prav tako nista podpisala, sta medtem za STA ocenila, da je to "predvsem odziv ob ponižanju, ki ga je ob nedavnem obisku (...) Borrella v Moskvi doživela EU", a izpostavila, da pismo in zahteva po odstopu "žal zakrivata ključno težavo skupne evropske zunanje in varnostne politike - to je, da že v svoji osnovi ni enotna", za kar so krivi različni interesi držav članic.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.