Boj proti dezinformacijam ali kako zadržati Evropsko Unijo enotno

Javno debato in predvolilno kampanjo evropskih volitev, ki bodo junija 2024, bodo po pričakovanjih političnih analitikov določala politično "obarvana" migrantska vprašanja. Kot pravi Raffaella de Marte z Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za komuniciranje v državah EU zaznavajo občuten premik k nacionalnim temam. "Povečujejo se ideološke razdelitve, kar odraža preplet nacionalne in evropske politike. Na evropskih volitvah bo v ospredju migrantsko vprašanje, delno pa tudi zeleni prehod."

 Če je na volitvah leta 2019 glavni oder zavzel Brexit, bodo prihajajoče volitve usmerjene v ohranjanje demokracije, evropskih vrednot, zadržati EU skupaj. Pri tem je čedalje več poskusov spodkopavanja temeljev, na katerih stojijo evropske vrednote. Veliko vlogo bo odigrala kibernetska varnost, pravi Jesús Carmona, direktor Direktorata za medije v Evropskem parlamentu. "Opažamo vse več poskusov tujih držav, da bi se vmešavale v evropske volitve. Pri tem prednjačijo Rusija, Kitajska, Turčija in Maroko." 

Predvsem Rusija je izjemno aktivna. Zloglasne tovarne trolov so pristale na radarju številnih vlad. Ameriški State Department opozarja na rusko financirano kampanjo dezinformacij po vsej Latinski Ameriki, namenjeno spodkopavanju podpore Ukrajini in diskreditaciji ZDA in NATO. Britanska vlada je razkrila nove "tovarno trolov", ki širi dezinformacije na družbenih omrežjih v okviru obsežne mednarodne kampanje. Poleg zunanjih akterjev so tudi številni notranji akterji, svarijo v Direktoratu za medije, ki želijo politično drugačno Evropo. Pri tem izstopa boj proti vladavini prava ter ustaljenim demokratičnim procesom.

Umetna inteligenca pomeni napredek tehnologije 'deepfake'

Deepfake so manipulacije medijev, ki temeljijo na napredni umetni inteligenci (AI), kjer so slike, glasovi, videoposnetki ali besedila digitalno spremenjeni ali v celoti ustvarjeni z AI. Tehnologija, posebej v času vojne propagande, predstavlja velik izziv pri razlikovanju med resnico in izmišljenimi vsebinami. Digitalno manipulirane videoposnetke in zvočne posnetke, ustvarjene z umetno inteligenco in tehnikami globokega učenja, lahko realistično posnemajo posameznike, ki govorijo ali počnejo stvari, ki jih nikoli niso storili. Njihova možnost zlorabe vključuje posnemanje politikov in slavnih oseb, ustvarjanje zapletenih prevar ali napadanje posameznikov na družbenih omrežjih.

Po spletu je hitro zakrožil lažni posnetek ukrajinskega predsednika Zelenskega, v katerem  naroča vojakom, naj se predajo. Več županov evropskih mest se je ujelo v past lažnih video klicev župana Kijeva, Vitalija Klička, ki je govoril o ukrajinskih beguncih, ki da izkoriščajo nemški socialni sistem, zato jih naj pošljejo nazaj v Ukrajino. Nekateri britanski mediji so objavili videoposnetek, kjer skupina Wagner trdi, da je v Evropski parlament poslala krvavo kladivo. 

"To je bilo nekaj, kar je najprej začelo krožiti po družbenih omrežjih, potem pa so se tega lotili tudi nekateri mediji, na primer tukaj Mail Online, kjer so o tem poročali na spletni strani," pojasnjuje  Jacob Lolck z Enote za boj proti dezinformacijam v Evropskem parlamentu. Lažni primer so uspešno razkrinkali, vendar priznava, da delajo na ozaveščanju, ljudi skušajo seznaniti s pojavom, jih naučiti, kako prepoznati lažne posnetke. "Na dolgi rok je to najboljše orodje za boj proti dezinformacijam. To ni hitra rešitev. Ampak želimo, da ljudje razumejo ta pojav. Da če dva dni pred volitvami naletite na tak video s čudno izjavo nekega politika, na primer, dvomite o tem. Ne verjemite v to samo zato, ker je videti verodostojno, ker je kakovost tehnike, ki stoji za tem, videti dobra."

Kako 'deepfake' spodkopava zaupanje v tradicionalne medije

Ti primeri ne izpostavljajo le učinkovitosti lažnih posnetkov za manipuliranje, temveč tudi širše posledice za zaupanje v medije. Raziskovalci z Univerze v Corku so v študiji, ki je prva te vrste, analizirali javne reakcije na lažne vsebine in ugotovili, da pogosto sejejo dvom. Tako mnoge vodi k vprašanju avtentičnosti resničnih posnetkov, posledično pa se nezaupanje tako razširi na legitimno vsebino, spodbuja nezdrav dvom in potencialno ogroža demokracijo.

Metode za prepoznavanje lažnih posnetkov vključujejo preverjanje nekonsistentnosti v osvetlitvi in sencah, obraznih nepravilnostih, neskladnosti med zvočnimi in vizualnimi elementi, nenaravnih vzorcih utripanja in verodostojnosti vira. Paradoks povečane ozaveščenosti pa, kot rečeno, zmanjšuje zaupanje v legitimne medije, saj lahko ljudje postanejo pretirano skeptični do resnične vsebine, ki ni ustvarjena z umetno inteligenco.

Na enem izmed pogovorov TED je Tom Graham, ustanovitelj podjetja Metaphysic, ki se ukvarja s tehnologijo spreminjanja posnetkov s tehnologijo umetne inteligence, dejal, da v prihodnosti ne bomo več sposobni zaupati lastnim očem. "Ustvariti bomo morali nove ustanove, ki bodo preverjale verodostojnost vsebin. Potrebnega bo nekaj prilagajanja."