Bo 'zajčji otok' kmalu brez zajcev?

Okunošima, znan tudi kot zajčji otok, je priljubljena turistična atrakcija na Japonskem, ki jo vsako leto obišče  več kot 100.000 obiskovalcev. Manj kot 70 km stran od Hirošime se turisti zgrinjajo na otok zaradi plaž, vročih vrelcev in predvsem divjih zajcev. 

Puhasti prebivalci otoka, ki je znan po tem, da je dom več kot 900 čudovitim divjim zajčkom, se zdaj soočajo s življenjsko nevarno krizo. Turisti, ki obiščejo otok, prinašajo s seboj preveč hrane za hranjenje zajcev in ko odidejo, pogosto pustijo ostanke za sabo. Ostanki pa so začeli privabljati plenilce z bližnjih obal. 

Zaradi precejšnjega števila obiskovalcev, ki ignorirajo smernice mestnih uprav glede hranjenja zajcev, so tudi nekateri zajci šibki in se zaradi napačne prehrane slabo počutijo. Turisti jim namreč pogosto ponudijo solato in korenje namesto peletirane hrane, trave in zelenjave, ki bi jo morali jesti.

Zaradi porasta agresivnih divjih živali, kot so podgane, vrane in celo divji prašiči na otoku, je ranljiva populacija zajcev prisiljena tekmovati z manjšimi vrstami za hrano in večjimi vrstami za svoje življenje. Največji sovražnik zajcev so džungelske vrane, ki so znane kot zelo agresivne, pravi Kevin Short, profesor kulturne antropologije na tokijski univerzi za informacijske študije. "Te vrane ne bi imele nobenih težav z  ubijanjem šibkega ali mladega zajca in menim, da bi lahko pogoltnile celega novorojenega zajca," je povedal.

Toda na Okunošimi tudi zajci niso avtohtoni, je pojasnil. Otok je bil v začetku 20. stoletja tam, kjer je bila tovarna za proizvodnjo smrtonosnih plinov za oborožene sile. Zajčki so se na otoku začeli pojavljati šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Nekateri menijo, da divji zajčki izvirajo iz majhnega gnezda osmih zajčkov, ki so jih nekateri šolarji izpustili leta 1971. Drugi pravijo, da so bili predniki zajčkov testni objekti med drugo svetovno vojno.

A dejstvo je, če ne bi bili tako prikupni in ne bi tako veliko prispevali k lokalni turistični industriji, Short meni, da bi na zajce verjetno gledali kot na invazivno vrsto, tako kot na druge plenilce v skladu z zakonodajo na Japonskem.