Joe Biden je izjavo podal med ponedeljkovim obiskom Japonske med drugim delom svojega prvega potovanja v vzhodno Azijo po prevzemu funkcije lani. V odgovoru na novinarska vprašanja na tiskovni konferenci je Biden dejal, da je obramba Tajvana zaveza, ki so jo sprejeli. Biden je dejal, da medtem ko se ZDA strinjajo s politiko ene Kitajske, ki navaja, da obstaja ena sama Kitajska, ne da bi jo opredelili, ideja, da je Tajvan mogoče zavzeti s silo, ni primerna. Nobeno, je dejal, ne izpodriva celotne regije ali drugega dejanja, podobnega tistemu, kar se je zgodilo v Ukrajini.
ZDA že dolgo obljubljajo, da bodo Tajvanu v skladu z Zakonom o tajvanskih odnosih iz leta 1979 pomagale pri obrambi, vendar se niso zavezale, da bodo poslale vojake ali neposredno posredovale. Zakon pravi le, da bo Washington Tajvanu dal na voljo dovolj orožja za zadovoljivo samoobrambo pred kitajskim napadom. Zaveza je bila dana kot zagotovilo, da ZDA ne bodo zapustile Tajvana, potem ko je Washington istega leta uradno prekinil odnose s Tajpejem v korist Pekinga. Tajpej je takrat trdil, da predstavlja zakonito vlado Kitajske, vendar je po demokratizaciji v 90. letih prejšnjega stoletja večinoma prenehal uveljavljati svojo trditev. Peking pa še vedno trdi, da je Tajvan, čigar uradno ime je Republika Kitajska, provinca, in ni izključil, da bi obe strani združili na silo.
To je sicer že tretjič, da je 79-letni Biden podal takšno izjavo. Oktobra je podobno povedal novinarjem, a je osebje Bele hiše njegovo izjavo hitro obrnilo. Kljub prizadevanjem ameriških uradnikov, da bi omejili Bidenove pripombe, se zdi, da se ZDA v zadnjih letih po mnenju nekaterih varnostnih analitikov oddaljujejo od strateške dvoumnosti. Trend se je začel pod Bidenovim predhodnikom Donaldom Trumpom, čigar administracija je začela ambiciozno trgovinsko vojno proti Kitajski in okrepila vezi s Tajpejem s prodajo orožja in diplomatskimi obiski.
Biden tudi o trgovinskem sodelovanju v regiji
Biden je na Japonsko prispel iz Južne Koreje, eno pomembnejših vprašanj njegovega obiska pa je tudi nova azijsko-pacifiška trgovinska pobuda na čelu z ZDA. Biden je sporočil, da se je 13 držav pridružilo Indijsko-pacifiškemu gospodarskemu okviru (IPEF), kot se pobuda uradno imenuje, omenja pa se kot protiutež agresivni širitvi Kitajske v regiji.
ZDA in Japonska bosta skupaj z enajstimi drugimi državami zagnale IPEF, je na novinarski konferenci dejal Biden. "Ta okvir je zavezanost sodelovanju z našimi tesnimi prijatelji in partnerji v regiji pri izzivih, ki so najpomembnejši za zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti v 21. stoletju," je dejal ameriški predsednik.
Seznam držav, ki so se pridružile IPEF, vključuje še Avstralijo, Brunej, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Novo Zelandijo, Filipine, Singapur, Južno Korejo, Tajsko in Vietnam. "Delimo si zavezanost svobodni, odprti, pravični, vključujoči, medsebojno povezani, odporni, varni in v uspešni indo-pacifiški regiji," so države pristopnice zapisale v skupni izjavi. Po navedbah Bele hiše bo IPEF izboljšal sodelovanje med ameriškim in azijskimi gospodarstvi glede oskrbovalnih verig, digitalne trgovine, čiste energije, zaščite pravic delavcev in boja proti korupciji.
Države, ki sodelujejo pri pobudi, skupaj predstavljajo približno 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. "Obstajajo tudi druge države, ki bi se nam lahko pridružile," je novinarjem povedal Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.
KOMENTARJI (453)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.