Kot je na družbenem omrežju zapisala Evropska vesoljska agencija (ESA), so kamere na sondi ujele del severne poloble Merkurja na razdalji 2420 kilometrov. Nastale so črno-bele fotografije, na katerih so vidni kraterji in območje, ki ga je pred milijardami let zalila lava. Viden je tudi 166 kilometrov širok krater Lermontov.
BepiColombo bo preučeval vse vidike Merkurja, od njegovega jedra do procesov na površju in zunanje plasti ozračja, da bi bolje razumeli izvor in razvoj planetov, ki krožijo v bližini svoje zvezde. Cilj tokratne misije je raziskati neobičajno močno magnetno polje na planetu in iskati dokaze za prisotnost vode ali ledu. Načrtujejo tudi spust sonde v globino nekaj Merkurjevih kraterjev. Če bo misija uspela, bo po navedbah znanstvenikov morda postregla z dodatnimi informacijami o nastanku Osončja.
V okviru misije bo sicer sonda, ki nosi ime po italijanskem matematiku in inženirju Giuseppeju Colombu, še dvakrat letela blizu Merkurja. V vesolje jo je pred tremi leti ponesla raketa Ariane 5. "Merkur je planet, poln skrivnosti," je takrat dejal eden od vodilnih sodelujočih znanstvenikov Johannes Benkhoff. Ta najmanjši planet v našem Osončju je po njegovih besedah težko raziskovati zaradi njegove bližine Soncu.
Največji izziv so ekstremne temperaturne razlike, saj se lahko ozračje na strani planeta, ki je obrnjen proti soncu, segreje na do 430 stopinj Celzija, medtem ko lahko temperatura na drugi strani pade do 180 stopinj pod ničlo.
Merkur sta doslej uspešno dosegli dve misiji, ki ju je izvedla ameriška vesoljska agencija Nasa. Zadnjo so končali leta 2015, prinesla pa je ugotovitve, ki so presenetile znanstvenike ter zasejale dvom v prejšnja dognanja in predvidevanja. "Zdaj imamo pravzaprav še več vprašanj," je dejal Benkhoff.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.