Avstrija ne bo vložila veta na vstop Hrvaške v schengen

"Migrantskega pritiska iz Hrvaške proti severu skorajda ne čutimo. Glede na to, da Hrvaška zgledno izpolnjuje zahteve glede varovanja meje, tu ne vidim problema. O državah se glasuje posamično," je danes v Celovcu dejal avstrijski kancler Karl Nehammer. 

Nehammer se bo v sredo sicer mudil na delovnem obisku v Zagrebu. Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo osmega decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, se bo trojica držav schengnu pridružila prvega januarja 2023.

Pred današnjim dnem je imela Avstrija sicer do vstopa Hrvaške v schengensko območje negativen odnos, kar je presenetilo predstavnike Evropske komisije. 

"Zelo neprijetno smo presenečeni nad dejanji Avstrije in zadnjimi izjavami njihovega notranjega ministra. Nam niso omenili niti enega dvoma o vstopu Hrvaške v schengen. Takšna situacija zagotovo ni poštena do Hrvaške in jo je treba nujno urediti pred glasovanjem osmega decembra," je dejal visoki predstavnik Evropske komisije, ki je želel ostati neimenovan.

Avstrijski notranji minister je namreč v petek izrazil dvom o smislu širitve schengenskega območja in v ponedeljek ponovil svoje stališče. Kot razlog je navedel razmere na meji, ki da kažejo, da schengen načeloma ne deluje, zato je širjenje tega območja nesmiselno.

"Ker imamo letos 100.000 nezakonitih migrantov, ki jih je policija odkrila na avstrijski meji, od katerih jih 75.000 niso registrirali niti v eni državi EU, varovanje zunanje meje z našega stališča ne deluje," so sporočili z avstrijskega notranjega ministrstva. Zapisali so še, da "širjenje pokvarjenega sistema tega ne bo naredilo boljšega" in da notranje ministrstvo zaradi varnostnih razlogov "v tem trenutku nasprotuje odpravljanju mejnih kontrol".

Pomenljivo je, da Avstrija doslej Hrvaški niti enkrat ni izrazila zaskrbljenosti zaradi prihoda migrantov prek njenega ozemlja. Obenem pa so Avstrijci v zadnjem času imeli več stikov s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom kot z Evropsko komisijo, "zaradi česar se v širši geopolitični sliki začenja omenjati skupna, če ne naklonjenost, pa usmerjenost proti Rusiji," piše Večernji list.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v ponedeljek po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavil, da razume zaskrbljenost Dunaja, a pričakuje podporo in razumevanje za to, kar je Hrvaška storila, ko je izpolnila kriterije za članstvo v schengenskem območju. Izrazil je prepričanje, da bo Hrvaška na koncu uspešna, zadnje izjave Dunaja pa je pripisal zaskrbljenosti Avstrijcev zaradi nezakonitih migracij.

"Na ta način usmerjajo pozornost na nekaj, kar je zanje ena od treh ključnih tem v anketah, to so nezakonite migracije, cene energentov in inflacija. Naslednje volitve v Avstriji so leta 2024, vendar te teme vsekakor nalagajo vladi, da se izreče o njih," je dejal hrvaški premier, ki se bo v sredo v Zagrebu sestal z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem.

Na "zaskrbljujoče izjave" avstrijskega notranjega ministra so se odzvali tudi v uradu hrvaškega predsednika. "Mislim, da gre za obračunavanje med drugimi članicami Unije na naših plečih. Tu se je potem vključila še Avstrija, ki ima notranje, vidne, a meni nejasne razloge, zakaj to počne. Ko se bom pogovarjal z avstrijskim kanclerjem, bom zagovarjal vstop v schengen," je napovedal hrvaški predsednik Zoran Milanović (še preden je Avstrija naznanila, da na vstop Hrvaške v schengensko območje ne bo vložila veta) in poudaril, da je bila Hrvaška po njegovem mnenju tehnično pripravljena za vstop v schengen že leta 2016.