Ameriški general razkril, da ni Trump nikoli nameraval napasti Kitajske

"Prepričan sem, da predsednik Trump ni nameraval napasti Kitajcev. Bila je moja neposredna odgovornost, da to sporočim Kitajcem," je v torek povedal Mark Milley za senatski odbor za oborožene sile. "Moja naloga takrat je bila deeskalacija razmer. Moje sporočilo je bilo vedno dosledno: 'Ostanite mirni, mirni in deeskalirajte. Ne bomo vas napadli'."

Milley se je moral zagovarjati potem, ko so se v javnosti pojavile informacije, da je dvakrat poklical kitajskega generala Li Zučenga in mu zagotavljal, da ZDA ne bodo šle v vojno s Kitajsko. Podrobnosti o klicih so bile prvič objavljene v odlomkih iz nedavno izdane knjige Nevarnost, novinarjev Washington Posta Boba Woodwarda in Roberta Coste.

Nekateri ameriški zakonodajalci so dejali, da je Milley prekoračil svoja pooblastila, in pozvali predsednika Joea Bidna, naj ga odpusti.  Donald Trump je Milleyja označil za izdajalca ter "popolnega norca" in dejal, da mu Milley nikoli ni povedal o klicih na Kitajsko. Milley je dejal, da so bili klici 30. oktobra in 8. januarja v celoti usklajeni s tedanjimi obrambnimi sekretarji in drugimi ameriškimi agencijami za nacionalno varnost. Rekel je tudi, da so takšne komunikacije med vojskama ključne za preprečevanje vojne med velikimi silami, ki imajo jedrsko orožje.

Klica sta se zgodila v burnih zadnjih mesecih Trumpovega predsedovanja, zadnji dva dni po vdoru množice Trumpovih podpornikov na Kapitol. Milley je dejal, da je oktobrski klic opravil po navodilih takratnega načelnika obrambe Marka Esperja, drugega pa na zahtevo Kitajcev. Uskladil ga je z uradom takratnega ministra za obrambo Chrisa Millerja, je povedal. Dejal je tudi, da se je v tistem času pogovarjal tudi z Nancy Pelosi. "Poklicala me je in poizvedovala o predsednikovih možnosti za aktivacijo jedrskega arzenala. Poskušal sem ji zagotoviti, da gre potencialna uporaba jedrskega orožja skozi zelo poseben, premišljen in kompleksen proces. Predsednik orožja ne more izstreliti sam, zato ni možnosti za protizakonito, neavtorizirano ali slučajno aktivacijo jedrskega orožja."

Avtorji omenjene knjige tudi trdijo, da se je Milley strinjal z oceno Pelosijeve, da je Trump po porazu na volitvah začel "mentalno usihati". Med torkovim zaslišanjem pa je to posredno zavrnil in dejal, da ni usposobljen za "ocenjevanje duševnega zdravja predsednika Združenih držav". "Nikoli nisem poskušal spremeniti ali vplivati na proces, si prisvojiti oblasti ali se vključiti v poveljevalno verigo, vendar se od mene pričakuje, da bom svetoval in da bo predsednik v celoti obveščen," je še dejal Milley .

Demokrati nadaljujejo prizadevanja za potrditev Bidnove agende in financiranje vlade

Ameriški demokrati so v torek nadaljevali pogajanja o uresničitvi ambiciozne zakonodajne agende predsednika Josepha Bidna s porabo okrog 4500 milijard dolarjev (3857 milijard evrov), hkrati pa potekajo prizadevanja za podaljšanje financiranja dela zveznih vladnih agencij in povišanje meje javnega dolga. Gre za verjetno najbolj intenziven teden sedanjega sklica kongresa, od katerega bodo odvisni politične usode članov obeh strank, kongresna večina po volitvah prihodnje leto in tudi Bidnove možnosti za ponovno izvolitev leta 2024.

Republikanci so v ponedeljek v senatu blokirali proces potrjevanja predloga zakona za začasno podaljšanje financiranja zvezne vlade in demokrati nameravajo do četrtka, ko poteče proračunsko leto 2021, poskusiti znova. Republikanci trdijo, da so predlog blokirali, ker je vseboval tudi začasno ukinitev meje javnega dolga, o čemer želijo razpravljati posebej, zdaj pa bodo demokrati do četrtka pripravili predlog brez tega.

Z mejo javnega dolga se še ne mudi tako zelo, saj je finančna ministrica Janet Yellen kongres pisno obvestila, da bo vladi 18. oktobra zmanjkalo denarja za odplačevanje dolgov. Kongres je pozvala, naj do takrat poskrbi za ohranitev zaupanja v kreditno sposobnost ZDA s povišanjem meje javnega dolga ali njeno odpravo.

Senat je že potrdil 1000 milijard dolarjev (857 milijard evrov) vreden predlog porabe za obnovo infrastrukture v ZDA in v četrtek bo o tem glasoval še predstavniški dom kongresa. Liberalni demokrati zahtevajo, naj se najprej v senatu doseže dogovor o 3500 milijard dolarjev (3000 milijard evrov) vrednem predlogu socialne zakonodaje, s katero bi se ZDA približale evropskim državam glede na primer financiranja otroškega varstva, cenejšega zdravstva in šolstva.

Demokrati v 50 proti 50 razdeljenem senatu, kjer odločilni glas večine prispeva podpredsednica ZDA Kamala Harris, ne smejo izgubiti niti enega svojega člana. Imajo pa dva konservativna senatorja – Joa Manchina iz Zahodne Virginije in Kyrsten Sinema iz Arizone, ki se jima 3500 milijard dolarjev (3000 milijard evrov) zdi preveč.

Biden je v torek oba posebej poklical na razgovor v Belo hišo, naj mu povesta, s kakšno številko bi bila potem zadovoljna. Sam trdi, da 3500 milijard dolarjev dodatne porabe ne bi povečalo proračunske luknje. To nameravajo namreč financirati s povišanjem davka na dobiček korporacij z več kot petimi milijoni letnega dobička s sedanjih 21 na 26,5 odstotka ter povišanjem obdavčitve dohodkov tistih, ki zaslužijo več kot 400.000 dolarjev (342.000 evrov) na leto s sedanjih 37 na 39,6 odstotka.

Republikanci so odločno proti povišanju davkov in ne bodo dali niti enega glasu za demokratski predlog. Zaradi tega je enotnost demokratov odločilna. V primeru, da med demokrati ne bo kompromisa glede socialnega predloga, pa lahko potem v predstavniškem domu propade tudi 1000 milijard dolarje (857 milijard evrov) vreden predlog za infrastrukturo, kar bi bila katastrofa za Bidna, stranko in njene člane kongresa.