"Obstajajo različne vrste genocida, ampak v Srebrenici genocida ni bilo," naj bi izjavil hrvaški predsednik Zoran Milanović na poslovnem kosilu, ki je potekal v okviru procesa Brdo-Brioni.
Na to izjavo se je ostro odzval predsednik Predsedstva BiH Šefik Džaferović, ki je Milanovića opozoril, da naj ne zanika genocida in da za to obstajajo dokazi na haaškem sodišču. Izjavo so kritizirali tudi predsednik Črne Gore Milo Đukanović, Severne Makedonije Stevo Pendarovski in Albanije Bajram Begaj. Predsednika Srbije Aleksandra Vučića na kosilu ni bilo. V obrambo Milanovića je stopil Milorad Dodik, ki je skušal upravičiti stav hrvaškega predsednika. Ministrica za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Bisera Turković pa je na Hrvaško naslovila diplomatsko demaršo.
Čeprav so obtožbe v uradu predsednika Milanovića zavrnili kot laž, se je hrvaški predsednika v četrtek oglasil tudi sam. Za izjavo se kljub pozivom ni opravičil, namesto tega je dejal, da je definicija genocida relativna, poroča Klix.ba. "Kaj v resnici pomeni genocid, je stvar debate", meni hrvaški predsednik.
"Vedeti moramo, da je definicija genocida politični konstrukt. Gre za to, da je v nekem trenutku določena skupina ljudi določila, kaj pomeni genocid, ostali pa so to presodili in sprejeli. Definicija genocida ni naravni zakon, kot so na primer padavine, ki jih lahko obrazložimo po fizikalnih in kemijskih parametrih," meni Milanović. Dodal je še, da je definicija genocida "stvar debate" in, da tu "ni tabujev".
Milanović meni tudi, da ga javnost stalno "ponižuje", saj da mora paziti na vsako stvar, ki jo reče, ter jo nato še pojasnjevati.
Zaradi Milanovićeve izjave, ki jo je hrvaški predsednik izrekel v sklopu poslovnega kosila, je ministrica za zunanje zadeve BiH Bisera Turković na Hrvaško poslala demaršo, v kateri zahteva opravičilo. "Verjamemo v stališče Republike Hrvaške do spoštovanja mednarodnega prava, razsodb in najvišjih standardov človekovih pravic. Za ohranitev dobrih medsebojnih odnosov zahtevamo umik izjav, pa tudi opravičilo družinam žrtev genocida v Srebrenici," piše v demarši ministrstva BiH.
Njegovo domnevno izjavo so obsodili številni politiki v BiH in nevladne organizacije, predstavnice gibanja Matere enklave Srebrenica in Žepa pa so na Milanovića naslovile tudi pismo. V njem so hrvaškega predsednika obtožile, da je nacionalist in politik, nedorasel današnji Evropi, in mu sporočile, da ni več dobrodošel v Srebrenici.
Med pokolom v Srebrenici so pripadniki sil bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića v juliju 1995 v 11 dneh pobili 8372 muslimanskih mož. Poboj velja za najhujšega v evropski zgodovini po drugi svetovni vojni.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.