80 let od osvoboditve taborišča smrti: preživeli položili vence ob zid smrti

Njihove glasove bo slišalo občinstvo, med drugim britanski kralj Charles III, španski kralj Felipe VI in nizozemski kralj Willem-Alexander ter francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, poroča Guardian.  "Letos se osredotočamo na preživele in njihovo sporočilo," je povedal Pawe Sawick, tiskovni predstavnik muzeja v Auschwitzu. "Vsi vemo, da za 90. obletnico ne bo več mogoče imeti velike skupine. Govorov politikov ne bo."

"Komemoracija nima dodanega pomena le zato, ker je večina preživelih v 90-ih letih in še dolgo ne bodo mogli pripovedovati svojih zgodb, temveč zato, ker je zaradi današnjih nenehnih vojn in vse bolj polarizirane politike njihovo pričevanje tako pomembno kot kdaj koli prej, "še poroča Guardian. 

Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomnik na holokavst, v okviru katerega je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobila šest milijonov evropskih Judov oziroma več kot tretjino celotnega tedanjega judovskega prebivalstva.

V taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je od več kot 1,3 milijona zaprtih zaradi zadušitve v plinskih celicah, izstradanja, izčrpanosti ali bolezni umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.

Med žrtvami so bili tudi Poljaki, Romi, Sovjeti in ljudje drugih narodnosti, med njimi več kot 1300 Slovencev. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada.

Od leta 1947 na območju deluje spominski muzej, kjer bo danes potekala slovesnost ob obletnici. Na njej pričakujejo približno 3000 gostov, med katerimi bodo številni državni voditelji, ministri in kronane glave. Prišlo naj bi tudi več deset nekdanjih taboriščnikov.

Pirc Musar pozvala k spoštovanju pripornih nalogov ICC

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes ob robu slovesnosti ob 80-letnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau spomnila, da so tam trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Ob tem je pozvala k spoštovanju pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za pregon obtoženih vojnih zločinov.

Kot je dejala v izjavi za slovenske medije, je bilo v Auschwitzu odvzeto življenje preko 1,1 milijona Judom. Tja je bilo odpeljanih tudi okoli 2300 Slovencev, Judov in Romov, od katerih se polovica ni nikdar vrnila. Spomnila je še, da je bilo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih in več kot sto njihovih podružnicah 58.522 Slovencev, med njimi jih je več kot 12.360 umrlo v plinskih celicah, krematorijih ali v skupinskih grobnicah.

Pirc Musar je ob tem izpostavila, da tudi danes v Gazi in drugod spremljamo grozote. Poudarila je, da morajo vse države pogodbenice Rimskega statuta spoštovati priporne naloge Mednarodnega kazenskega sodišča kot globalnega naslednika Nürnberških procesov po 2. svetovni vojni.

"Posebnih okoliščin, izjem glede prijetja tega ali onega obtoženega vojnih zločinov ne more in ne sme biti," je poudarila Pirc Musar. Relativizacija ali nespoštovanje pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za pregon obtoženih vojnih zločinov nista nič drugega kot ponovno razvrednotenje njihovih žrtev, je dejala. Zato so taki poskusi, ne glede na njihov namen, po besedah predsednice republike v celoti nesprejemljivi.

Poudarila je še, da Slovenija ostaja neomajna v svoji zavezi Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bo na svojem ozemlju prijela vse, za katerimi je sodišče izdalo tiralico. Dodala je, da Slovenija ostaja neomajna v prepričanju, da je zaveza Nikoli več! brezčasna in univerzalna.

Poljska vlada je sicer tudi izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju sporočila, da je dobrodošel, kljub nalogu za prijetje, ki ga je za njega izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC).

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izrazila željo, da bi Slovenija skupaj z drugimi državami čim prej zaključili postopke, s katerimi bi se lahko vzpostavila skupna razstava v spominskem centru Auschwitz-Birkenau.

Slovenija si namreč skupaj z državami naslednicami Jugoslavije že vrsto let prizadeva za ponovno postavitev razstave o žrtvah z območja nekdanje skupne države, so sporočili z ministrstva. "Slovenski interniranci, vsi umorjeni v Auschwitzu ter vse jugoslovanske žrtve nacističnega režima si zaslužijo primerno obeležje," je dodala Vrečko.

V slovenski delegaciji na slovesnosti na območju zloglasnega taborišča sta tudi predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška taborišča.

Žmavc je za medije ob robu slovesnosti menil, da so mladi odgovorni za to, da se grozote, kakršnim smo v zadnjem času priča v Gazi in Ukrajini, ne bodo več dogajale. "Nikoli več vojne," pa je dejala Mira Lipičar.

"Stojimo ob strani žrtvam, preživelim in njihovim družinam. Vedno znova obnavljamo svojo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili," pa je v poslanici ob obletnici med drugim zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poudaril je, da spominjanje moralno dejanje in hkrati poziv k ukrepom.

Nemška veleposlanica ob čiščenju spotikavcev v Ljubljani poudarila pomen spomina

Spomin na žrtve morilskega rasnega fanatizma je moralna dolžnost, je ob današnji 80. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau in čiščenju spotikavcev na Štefanovi ulici v Ljubljani povedala nemška veleposlanica Sylvia Groneick. Pridružila se ji je tudi predstavnica britanskega veleposlaništva.

Po besedah Groneick današnji dan simbolizira brutalni umor milijonov ljudi, Judov, Sintov in Romov, homoseksualcev, invalidov in vojnih ujetnikov, ki jih je politika "morilskega rasnega fanatizma" razglasila za nevredne življenja.

"Ta spomin je za nas moralna dolžnost, kajti nočemo in ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo," je dejala nemška veleposlanica v Ljubljani.

Tudi namestnica britanske veleposlanice v Ljubljani Helen Teasdale je poudarila pomembnost mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta in povedala, da Združeno kraljestvo letos predseduje Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA).

"Spotikavci nas vsak dan, ko hodimo mimo njih, opominjajo na ljudi in družine, ki so pred deportacijo živeli na teh naslovih," je povedala Teasdale.

Spominske slovesnosti se je udeležil tudi Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in vodja slovenske delegacije pri IHRA.

Rakovec je izrazil zadovoljstvo, da dan osvoboditve Auschwitza obeležujejo skupaj s predstavnicama nemškega in britanskega veleposlaništva.

"Poleg Judov je bilo tam interniranih tudi več kot 2000 slovenskih žrtev. Več kot 1200 se jih ni vrnilo od tam. V ostalih koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih več kot 60.000 Slovencev. Več kot 12.000 se jih ni nikoli vrnilo. Prav je, da se spominjamo teh grozot, ki nam služijo kot opomin na to, da se takšna dejanja nikoli več ne bi ponovila," je povedal Rakovec.

Danes na več lokacijah po Ljubljani v organizaciji Judovskega kulturnega centra potekajo akcije čiščenja spotikavcev, spominskih obeležij za žrtve nacističnega preganjanja.

V Sloveniji so s projektom polaganja spotikavcev in raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja in še posebej intenzivno po okupaciji leta 1941 pribežali v Ljubljano, začeli leta 2017.

Spotikavci so sicer umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig poklanja žrtvam nacionalsocializma na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom.