Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice se je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, odločilo javno odzvati na pobudo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča glede spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru (ZRJM) ter osvetliti tematiko beračenja še s strokovnega vidika, zornega kota samih brezdomnih ljudi ter praktičnih vidikov posledic že veljavnega zakona ZRJM, s katerimi se vsakodnevno soočajo.

Kot je znano, bi Jelinčič vsakršno beračenje prepovedal. Oseba, ki berači za drobiž, realno nima nobene možnosti plačati globe, zato se to breme prenese na davkoplačevalce, ki plačujejo delovanje zaporov, sodišč in policije, menijo v društvu Kralji ulice.
Že od spremembe ZJRM junija 2006 so delavci in prostovoljci na področju brezdomstva po navedbah društva priče porastu težav brezdomnih ljudi, saj ti zaradi domnevnega kršenja javnega reda in miru z beračenjem dobivajo globe. Zaradi odsotnosti prihodkov jih ne morejo plačati in temu sledi uklonilni zapor.
To njihovo izključenost še poglobi, neplačana globa ostane ter zmanjša in oteži njihovo kasnejše vključevanje na trg dela, kajti njihovi prvi prihodki, poudarjajo, gredo za plačevanje kazni, namesto za izboljševanje njihovega gmotnega, socialnega in moralnega obstoja.
Preveč denarja za represivni aparat
Pri strokovnem delu z brezdomnimi v društvu opažajo, da je ravno zadolženost največja ovira pri spremembi njihovega socialnega položaja. Tako bo država porabila ogromno davkoplačevalskega denarja in časa za represivni aparat. Populistični predlogi, kot je omenjeni, kompleksnega pojava brezdomstva ne rešujejo, ampak ga še poglabljajo. Država bo tako porabila ogromno davkoplačevalskega denarja in časa za represivni aparat, namesto, da bi ju vložila v družbeno vključevanje skupin iz roba, so prepričani v društvu.
V mednarodni primerjalnopravni analizi so predlagatelji ZJRM ugotavljali, da "večina držav nima tako podrobno in s posebnim zakonom urejenega varstva javnega reda in miru". Novost je italijanski primer, ki ga želi predlagatelj posnemati. V predlogu omenja Benetke, ki je osamljen primer urejanja področja na tak način.
Beračenje kompleksen pojav
V društvu Kralji ulice navajajo, da se Jelinčič sklicuje na "organizirano beračenje", ki pa je dejansko neraziskan pojav, "vsakršne izjave pa so le nepotrjene domneve, pogosto osnovane na populističnih in ksenofobnih predpostavkah". Organizirano beračenje, ki zajema tudi tihotapljenje ljudi, izkoriščanje otrok, je sankcionirano že z drugimi zakoni, kar omenja celo predlagatelj, a ga "kljub temu izrablja za utemeljevanje prepovedi beračenja na splošno".
Metanje organiziranega kriminala in beračenja v isti koš je nesmiselno početje, saj gre za raznolike in raznorodne pojave, poudarjajo v društvu. Društvo Kralji ulice je poslanskim skupinam poslalo strokovne predloge za bolj humane in vključujoče pristope k omenjeni tematiki, za katere v društvu upajo, da bodo upoštevani v parlamentarni razpravi.
"Beračenje je kompleksen pojav, za katerega obstaja veliko razlogov. Za ta način pridobivanja sredstev za preživetje se ljudje odločijo, ko izčrpajo vse druge možnosti. Kaznovalni pristop k pojavu pa je ukvarjanje s posledicami, namesto z njihovimi vzroki," opozarjajo v društvu in dodajajo, da bi za resnično zmanjševanje tega problema "morali delovati v preventivnem in ne v represivnem smislu in s prikrivanjem posledic."
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.