Zmagoslavna vrnitev po sedmih letih izgnanstva

Nekdanji haitijski predsednik Jean-Bertrand Aristide se je po sedmih letih izgnanstva v Južnoafriški republiki vrnil v domovino. Z zasebnim letalom je pristal v prestolnici Port-au-Prince in pozdravil večtisočglavo množico, ki mu je že odpustila tako beg iz države kot obtožbe o poneverbah in goljufijah. V njihovih očeh je namreč še vedno predvsem zagovornik revnih; prav ta podoba mu je pred 20 leti pomagala do zmage na prvih demokratičnih predsedniških volitvah v državi.

"Če bi se sklonili k mojemu srcu, bi lahko slišali, kako močno bije, kako poje melodijo Haitija,“ je Aristide dejal novinarjem na letališču. Vrnil sem se, da dam svoj skromni prispevek državi, je še dejal. Ta se še vedno bori s posledicami katastrofalnega potresa, ki je pred dobrim letom zahteval več kot 300 tisoč življenj, poleg tega ji pripada žalosten naslov najbolj revne države na zahodni polobli in ene najbolj revnih na svetu.

Številni verjamejo, da Aristide res lahko pomaga, je zgovorno pričala množica na letališču. Nekdanjega predsednika so od tam spremljali do razkošnega doma v enem bogatejših delov Port-au-Princea, ki so ga pred njegovo vrnitvijo prenovili in okrasili z zastavami. Številni so že pred tem splezali na ograjo in drevesa v okolici in do zadnjega kotička napolnili dvorišče.

Medtem ko ljudstvo slavi, so v Washingtonu zaskrbljeni. Aristide se je namreč kljub njihovemu prepričevanju, naj tega ne stori, na Haiti vrnil le dva dni pred drugim krogom predsedniških volitev. Skoraj štiri mesece po prvem se bosta za zmago pomerila nekdanja prva dama Mirlande Manigat in priljubljeni pevec Michel Martelly. Aristide sicer zatrjuje, da se v kampanjo ne bo vmešaval, kljub temu pa bi njegova vrnitev in še posebej morebitna podpora enemu od kandidatov lahko pomembno vplivala na glasovanje.

57-letni Aristide, nekdanji katoliški duhovnik, je leta 1991 postal prvi demokratično in svobodno izvoljen haitijski predsednik, a ga je že po sedmih mesecih pregnal vojaški udar. Ob podpori ZDA se je leta 1994 vrnil na oblast in dve leti pozneje zaključil svoj prvi mandat. Njegovo ponovno izvolitev na predsedniški položaj leta 2000 so spremljali očitki o domnevnih goljufijah, ki so nato vodili v vsesplošno nezadovoljstvo, proteste in tudi oborožen upor Haitijcev. Pred vstajo je leta 2004 pobegnil v Afriko in tam ostal do danes.