'Življenje v nočni mori'

Ameriške humanitarne organizacije so na podlagi raziskave ugotovile, da ženske, ki so iz Darfurja prebežale v begunska taborišča v Sudanu in Čadu, nenenhno živijo v strahu pred fizičnim nasiljem ali posilstvom. Humanitarni delavci so se zavzeli za ostro preganjanje posilstva kot vojnega zločina. Predstavili so tudi rezultate raziskave, kjer so ugotavljali razširjenost in vpliv posilstva ter drugih oblik nasilja na ženske iz Darfurja. Intervjuvali so več kot 88 begunk, ki živijo v taborišču v Čadu.

"Mnogo begunk iz Darfurja živi v grozljivih spominih preteklih travm, ki pa so pomešani z nenehno grožnjo spolnega nasilja v okolici taborišč," je dejala zdravnica Susannah Sirkin. "Ženske, ki so prijavile posilstvo, so stigmatizirane in ostanejo ujete v nenehnem pomanjkanju varnosti. Ni nikogar, ki bi zaustavil ta posilstva, ni nikogar, na katerega bi se lahko obrnile po pomoč ali pa pravico. Prav tako nimajo psiho-socialne pomoči, ki bi jim pomagala premagati nezamisljive travme," je še dejala.

Ugotovili so še, da ženske živijo v strahu, prav tako pa hrepenijo po vrnitvi k svojemu prejšnjemu življenju. Od 88 bugunk kar 32 primerov kaže na to, da je prišlo do posilstva, 17 v Čadu in pa 15 v Darfurju. Tako je na primer v Čadu kar pri 11 ženskah prišlo do posilstva, ko so šle v gozd po drva. Od 88 žensk jih več kot 46 živi v nenehnem strahu pred spolnim napadom v begunskih taboriščih.

Humanitarene organizacije so se še zavzele za pravne reforme, ki bi preprečile ali pa v začetku vsaj zmanjšale posilstva, poleg tega pa bi ustrezne varnostne patrulje, na področju kjer ženske nabirajo drva, lahko pripomogle k varnosti.

V Darfurju že zadnjih šest let potekajo brutalni spopadi med vladnimi silami pod poveljstvom kartuma, paravojaškimi milicami in uporniškimi skupinami. Vojna v Darfurju se je pričele že leta 2003, ko so uporniki pričeli z napadi na vladne položaje. Vojno, v kateri je bilo ubitih najmanj 300.000 ljudi, so mnogi kritiki označili za genocid, sudanskega predsednika Omarja Baširja pa preganja Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki ga tudi obtožuje genocida.

Po navedbah Združenih narodov je moralo zaradi vojne domove zapustiti že okoli okoli 2,7 milijona ljudi.