13. avgusta 1961 so na meji med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom začeli graditi zid, ki je skoraj tri desetletja ločeval Berlinčane. Točno 45 let zatem so se Nemci poklonili spominu na žrtve, ki jim pobeg na drugo stran zidu ni uspel. Po podatkih centra za sodobne zgodovinske raziskave v Potsdamu je bilo od 13. avgusta 1961 do padca zidu 9. novembra leta 1989 pri poskusih bega preko zidu ubitih 125 ljudi.
Predstavniki političnih strank so na spominskem obeležju položili vence, med tistimi, ki so se udeležili spominske slovesnosti pa sta bila tudi nemški notranji minister Wolfgang Schäuble in župan Berlina Klaus Wowereit.
Z zidom proti beguncem
Nemška demokratična republika (NDR) je berlinski zid začela graditi, da bi preprečila beg prebivalcev na Zahod. Od septembra 1949 do avgusta 1961 je državo zapustilo 2,6 milijona ljudi, številni med njimi čez Berlin. Zato so oblasti v noči na 13. avgust 1961 začele zapirati cestne povezave proti zahodu.
Prvotno bodečo žico je oblast hitro utrdila in postavila skoraj štiri metre visok zid s stražnimi stolpi, bodečo žico in jarki. Zid je bil dolg 155 kilometrov; 43 kilometrov zidu je severni in južni del Berlina delilo na dvoje, 112 kilometrov zidu pa je delilo enklavo Berlin - zahod od NDR.
106 kilometrov zidu je bilo zgrajenih iz armiranega betona v višini 3,6 metra, ostali del je bil iz železa. Ob zidu je bilo strogo varovano območje, ki je v zadnji fazi obsegalo območje 100 metrov od zidu; imenovano je bilo tudi pas smrti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.