FOTO: Obama razjezil Sarkozyja in Merklovo

Ameriški predsednik Barack Obama je v govoru v Pragi odločno zavrnil pesimizem, da odprava jedrske grožnje ni mogoča in pozval k boju za pravico ljudi 21. stoletja, da živijo v svetu brez strahu. Kot edina jedrska sila, ki je doslej uporabila jedrsko orožje, imajo ZDA moralno dolžnost voditi v tem boju, je dejal Obama ter jasno in odločno potrdil zavezanost, da to tudi storijo.

Med konkretnimi koraki na poti proti svetu brez jedrskega orožja je Obama napovedal zmanjšanje vloge jedrskega orožja v varnostni strategiji ZDA, ambiciozen dogovor o nasledniku sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja Start I še letos, prizadevanja za ratifikacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v ameriškem kongresu, prizadevanja za sklenitev nove mednarodne pogodbe, ki bi prepovedala proizvodnjo vsega cepljivega materiala, potrebnega za izdelavo jedrskega orožja, ter okrepitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Napovedal je tudi, da bodo ZDA v roku enega leta gostile svetovni vrh o jedrski varnosti, katerega cilj bo predvsem vzpostaviti nov, učinkovitejši okvir za nadzor nad in preprečevanje širjenja jedrskega orožja ter zagotavljanje varnosti jedrskega materiala.

Obama s podporo članstvu Turčije v EU razjezil Sarkozyja in Merklovo

Obama je na današnjem vrhu EU-ZDA med drugim podprl prizadevanja Turčije za članstvo v EU, s tem pa izzval kritična odziva francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nemške kanclerke Angele Merkel. Kot je v nagovoru voditeljem EU dejal Obama, morata ZDA in EU pristopiti k muslimanom kot "prijateljem, sosedom in partnerjem v boju proti krivicam, nestrpnosti in nasilju", napredek v smeri članstva Turčije v EU pa bi bil pomemben znak zaveze temu ter bi Turčijo tesno usidralo v Evropi.

S tem je Obama ujezil francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki se je kasneje odzval z besedami, da je odločitev o članstvu Turčije v rokah EU. Sarkozy je še ponovil svoje stališče, da je temu članstvu vedno nasprotoval in mu še vedno nasprotuje.

Odziv nemške kanclerke Angele Merkel je bil malo milejši, ko je dejala, da to vprašanje ostaja odprto. "Verjamem, da je tesna vez med islamskim svetom in še posebej s Turčijo zanimiva za vse nas ... o tem, na kakšen način naj se to zgodi, ali s privilegiranim partnerstvom ali polnim članstvom, pa še govorimo," je poudarila nemška kanclerka.

''Nova raven odnosov EU-ZDA''

Vrh voditeljev EU z novim predsednikom ZDA Barackom Obamo je simbol "nove ravni odnosov EU-ZDA" in je potrdil, da Washington in unija danes sodelujeta tesneje kot kadarkoli prej, je na novinarski konferenci po vrhu ocenil predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. S tem se je strinjal tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

EU je "popolnoma enotna" v svoji pripravljenosti, da skupaj z novo ameriško administracijo oblikuje globalizacijo v skladu s skupnimi vrednotami miru in svobode, je na novinarski konferenci še poudaril Barroso. Kot je dejal, so danes opredelili tri glavna področja, kjer morata EU in ZDA pokazati močnejše vodstvo: podnebne spremembe, energetska varnost in trgovina.

Barroso je ob tem pozdravil korake, ki jih je Obama že sprejel glede boja proti podnebnim spremembam, in izpostavil naraščajočo usklajenost med stališči EU in ZDA na tem področju. Samo skupaj lahko prepričamo ostale, naj se pridružijo našim skupnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam."

Glede gospodarskih tem je Barroso spomnil, da ZDA in EU skupaj predstavljata skoraj 60 odstotkov svetovnega BDP, menjava med njima pa je daleč najpomembnejši trgovinski odnos na svetu. Voditelji so danes potrdili cilj gospodarske integracije in krepitve Transatlantskega ekonomskega sveta (Tec), ki vodi pogajanja o odpravi ovir v čezatlantski trgovini.

"Ponosen sem, da lahko to povem: doslej je bil odziv na to krizo 'soočimo se z njo skupaj' ... Tako kar se tiče fiskalnih ukrepov, regulacije, zavračanja protekcionizma, pomoči manj razvitim in boja proti podnebnim spremembam." Evropska in v veliki meri globalna enotnost pri soočanju s krizo je bila, kot je dejal, očitna tako na vrhu G20 kot tudi danes v Pragi.

Pogovore o sodelovanju med EU in ZDA pri zagotavljanju varnosti v svetu je danes očitno zasenčila izstrelitev rakete dolgega dosega, za katero se je le nekaj ur pred vrhom odločila Severna Koreja. ZDA in EU sta glede tega izdali skupno izjavo, v kateri sta potezo Pjongjanga označili kot grožnjo miru in stabilnosti v severovzhodni Aziji.

Z Obamo samo izbrani novinarji

Češko predsedstvo EU je danes razburilo medije, ki so spremljali vrh EU-ZDA v Pragi, ker je organiziralo dve novinarski konferenci, in sicer splošno brez ameriškega predsednika in konferenco predsednika ZDA za izbrane novinarje.

Po neuradnih informacijah, ki jih navaja češka tiskovna agencija ČTK, je ameriška stran želela na novinarsko konferenco povabiti le 15 ameriških in 15 evropskih novinarjev, kar je bilo za EU, ki šteje 27 držav, nesprejemljivo.

Češko predsedstvo je na koncu našlo salomonsko rešitev in priredilo dve novinarski konferenci; eno z Obamo za izbrance, ki se je je udeležilo 15 ameriških novinarjev, dva češka in po en novinar iz ostalih 26 članic unije ter drugo brez glavnega gosta vrha za ostalih 1200 akreditiranih novinarjev, je še poročala ČTK.

'Vrh EU-ZDA je izpolnil upanje'

Upanje, s katerim se je vrh začel, se je na pogovorih kvečjemu okrepilo in ni prišlo do erozije pričakovanj, je po vrhu EU-ZDA ocenil premier Borut Pahor. Kot je dejal, sta obe strani pokazali pripravljenost na sodelovanje in odločenost, da skupaj "usklajeno, vztrajno in z veliko mero poguma" premagata izzive, ki so pred njima.

Kot je povedal Pahor, se je pri vseh danes obravnavanih temah - gospodarskem sodelovanju, podnebnih spremembah in varnostnih vprašanjih - na obeh strani pokazala pripravljenost na sodelovanje, razlike med njima pa so minimalne. Prepričan je, da se odpira novo poglavje zavezništva med celotno EU, ne le določenimi članicami, in ZDA, ter da prihaja do uskladitve politik, od gospodarskih, podnebnih do varnostnih, ki obetajo skupno ukrepanje ZDA in EU.

"Obstaja možnost za premik na bolje, voditelji so pripravljeni storiti to, kar je potrebno," je zatrdil in ocenil, da je to tudi bistveno sporočilo današnjega vrha: "Svet se je sicer znašel sredi neke finančne, gospodarske, etične, pa tudi morda v nekem smislu varnostne krize, vendar pa ima hkrati politično vodstvo, ki se je sposobno soočiti s temi izzivi, v prid celotne mednarodne skupnosti - zelo predano, nesebično in solidarno." "Kljub sedanji krizi obstaja upanje, da bomo skupaj premagali to krizo in šli skupaj v boljši svet."

Na vprašanje, koliko so v luči sedanje svetovne gospodarske krize realna pričakovanja o krepitvi boja proti podnebnim spremembam, je slovenski premier poudaril, da imajo tako Slovenija kot celotna EU in tudi nova ameriška administracija "zelo zanimiv in atraktiven pogled na prihodnost: kriza ni ovira, ampak je nasprotno vzpodbuda za to, da se gre aktivneje v politiko reguliranja podnebnih sprememb".

Zaradi privrženosti vseh, da se poskuša prav obdobje krize izkoristiti za investicije v nizkoogljično in obnovljivo energetsko infrastrukturo, premier Pahor tudi ocenjuje, da se zdijo pričakovanja glede boja proti podnebnim spremembam, izrečena na vrhu EU z novim predsednikom ZDA, bolj verjetna od tistih, izrečenih nekaj let nazaj. Kot je še zatrdil, se ukrepov v tej smeri loteva tudi Slovenija - vlada v zvezi s tem že pripravlja memorandum, ki bo kmalu v državnem zboru.