Po ZDA tudi Izrael napovedal izstop iz Unesca

ZDA se umikajo iz članstva v Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je napovedal State Department. Odločitev je v Pariz sporočil sam ameriški državni sekretar Rex Tillerson, v skladu s pravili Unesca pa bo začela veljati decembra 2018, ko bo sedanje ameriško predstavništvo pri Unescu nasledila opazovalna misija.

Generalna direktorica te organizacije Irina Bokova je že izrazila globoko obžalovanje zaradi te odločitve Washingtona in izrazila prepričanje, da "Unesco še nikoli ni bil tako pomemben za ZDA ali ZDA za Unesco", tudi glede na porast nasilnega ekstremizma in terorizma v svetu. Umik ZDA je označila kot "izgubo za multilateralizem".

Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob odločitvi ZDA razočaran in jo, kot je sporočil prek tiskovnega predstavnika, "globoko obžaluje".

Kot je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert, "ZDA te odločitve niso sprejele zlahka". So se pa za odhod iz Unesca odločile, ker potrebuje organizacija "korenito reformo" in ker se "protiizraelski predsodek" v njej nadaljuje. 

ZDA sicer upajo, da bodo kljub vsemu lahko ohranile status države opazovalke in da bodo še naprej lahko izražale svoja stališča glede zaščite svetovne kulturne dediščine.

V ozadju je spor zaradi Palestine

V ozadju je spor zaradi sprejema Palestine v članstvo organizacije leta 2011. Tedaj je na zasedanju Generalne skupščine Unesca to odločitev podprlo 107 držav, med njimi tudi Slovenija.

ZDA so potem še isti dan protestno ustavile financiranje Unesca, ki je sicer znašalo kar okoli petino vseh sredstev organizacije. Dve leti kasneje so zaradi neplačevanja članarine izgubile tudi volilne pravice v organizaciji, vendar pa so vztrajale kot članica.

ZDA sicer nasprotujejo kakršnim koli načrtom katerega koli organa ali specializirane agencije ZN, da bi priznali Palestino kot samostojno državo. V Washingtonu poudarjajo, da bi morali prej doseči mirovni dogovor med Izraelom in Palestinci.

Tokrat sicer ni prvič, da so ZDA izstopile iz Unesca, spominja agencija AFP. Za ta korak se je namreč leta 1984 odločil tudi tedanji predsednik Ronald Reagan, in sicer zaradi domnevno slabega finančnega vodenja organizacije in njene protiameriške nastrojenosti. Pod predsednikom Georgeom W. Bushom so se leta 2002 vrnile v Unesco, nato pa so se odnosi leta 2011 pod predsednikom Barackom Obamo znova zaostrili.

Sedanja ameriška administracija v skladu s politiko predsednika Donalda Trumpa "najprej Amerika" sicer preučuje smiselnost sodelovanja v več multilateralnih dogovorih oz. organizacijah. Že junija je napovedal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, že dlje časa pa grozi z odstopom od jedrskega sporazuma z Iranom.

Kmalu po ZDA izstop iz Unesca napovedal tudi Izrael

Kmalu za Washingtonom se je s podobnim sporočilom oglasil še izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot so sporočili iz njegovega urada, je zunanjemu ministrstvu naročil, naj pripravi vse potrebno za umik Izraela iz Unesca skupaj z ZDA. Obenem je pohvalil korak ZDA kot "pogumno in moralno odločitev, saj je Unesco postal gledališče absurda in, namesto da bi ohranjal zgodovino, to izkrivlja".

"Danes je nov dan v ZN, ko je treba plačati ceno za diskriminacijo Izraela. ZDA stojijo ob Izraelu in so resnični voditelj za spremembe v ZN. Zavezništvo med našima državama je močnejše kot kadarkoli," pa je v odzivu zapisal veleposlanik Izraela pri ZN Danny Danon.