Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je potrdil, da je v ponedeljek prejel pismo iraške vlade s ponudbo, da inšpektorjem za orožje brez pogojev spet dovoli prihod v državo. Iz Bagdada so sporočili še, da se je potrebno dogovoriti le še o praktičnih dogovorih glede vrnitve inšpektorjev. Annan se je ob tem zahvalil državam Arabske lige, ki so odigrale osrednjo vlogo pri mehčanju iraškega stališča.
Annan bo vsebino pisma, ki mu ga je poslal iraški zunanji minister Nadži Sabri, predstavil tudi vsem 15 članicam Varnostnega sveta ZN. V pismu piše, da se lahko inšpektorji vrnejo v Irak, kjer bi se natančno dogovorili o njihovem delu. Iraške oblasti so se za povabilo inšpektorjev odločili, ker s tem želijo odpraviti kakršenkoli dvom o posedovanju orožja za množično uničevanje.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je izrazil zadovoljstvo Moskve z iraško odločitvijo, menil pa je tudi, da ni potrebno sprejeti nobene nove resolucije ZN. V prihodnjih dneh je treba urediti vse v zvezi z vrnitvijo inšpektorjev v Irak, je dejal Ivanov in dodal, da je bila vrnitev inšpektorjev cilj mednarodne skupnosti. Iraška ponudba pa je pripeljala do rusko-ameriškega spora glede nove resolucije, ki po mnenju Rusije ni potrebna.
ZDA vztrajajo pri novi resoluciji in spremembi iraškega režima
Ameriška administracija je iraško ponudbo zavrnila kot cinično dejanje. Po njihovem je iraška ponudba taktična poteza, s katero bi preprečili sprejetje resolucije ZN.
Za resolucijo, ki bi jo sprejel Varnostni svet ZN, si je v zadnjih dneh močno prizadeval ameriški državne sekretar Colin Powell. Z resolucijo bi Iraku postavili določene zahteve in rok, do katerega bi jih moral izpolniti. Če zahtev ne bi izpolnil, bi bili s tem po Powellovem predlogu izpolnjeni pogoji za ameriški napad na Irak.
Ameriški finančni minister Paul O'Neill je izjavil, da ZDA vztrajajo pri odstranitvi Sadama Huseina z oblasti v Iraku. "Sadam Husein je dokazan lažnivec, ugotovili bomo, če se je spremenil," je še dejal O'Neill. Medtem pa ZDA nadaljujejo s premeščanjem vojaške opreme v bližini Iraka.
Ameriški predsednik George Bush je danes ponovil svojo zahtevo po oblikovanju nove resolucije Varnostnega sveta ZN v zvezi z Irakom. Čeprav najnovejše iraške ponudbe ni neposredno omenil, je ameriški predsednik znova pozval ZN k ukrepanju. "Prišel je čas, da odločite, ali boste Združeni narodi ali Društvo narodov. Prišel je čas, da odločite, ali boste sila za dobro in mir ali neučinkovit debatni klub," je poudaril Bush med obiskom v Nashvillu in dodal, da ZDA vztrajajo pri prepričanju, "da ne bodo pustile najslabšim voditeljem na svetu, da bi izsiljevali ZDA in naše prijatelje ter zaveznike ali grozili z najhujšimi orožji."
Aziz: Zdaj ni več razloga za vojno
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je izjavil, da ZDA, potem ko je Irak sprejel odločitev o vrnitvi inšpektorjev, nimajo več izgovora za vojno. Po njegovem prepričanju ZDA niso verjele, da bo Bagdad sprejel tako pogumno odločitev, zato zdaj trdijo, da gre le za zavlačevanje.
"Mislimo resno in smo pripravljeni sprejeti svojo odgovornost ter sodelovati z Združenimi narodi", je dejal Aziz. Hkrati je Aziz izjavil, da upajo, da bo vrnitev inšpektorjev pomenila čimprejšnjo odpravo mednarodnih sankcij proti Iraku.
Kot je sporočila Iraška tiskovna agencija (INA) bo iraški predsednik Sadam Husein v nekaj naslednjih dneh pripravil pismo, ki ga bo naslovil na generalno skupščino OZN. Predsednikovo pismo pa bo na zasedanju skupščine, ki ravno te dni poteka v New Yorku, prebral iraški zunanji minister Nadži Sabri.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) s sedežem na Dunaju pa je sporočila, da so njihovi inšpektorji pripravljeni na odhod v Irak že "jutri", če jim bo varnostni svet dal zeleno luč. Predstavnica agencije je dejala, da takšno odobritev sicer pričakujejo v nekaj naslednjih dneh.
Velika Britanija in Izrael na strani ZDA
Več držav je že pozdravilo iraško odločitev, ob tem pa zlasti v Londonu opozarjajo, da je treba biti previden, saj je Sadam Husein doslej že večkrat dokazal svojo neiskrenost.
Vodja britanske diplomacije Jack Straw je povedal, da bo treba kljub iraški odločitvi sprejeti novo resolucijo ZN. Po njegovem mnenju mora mednarodna skupnost iraško pobudo sprejeti s precej skepse, saj je iraški podpredsednik še pred štirimi dnevi zatrjeval, da Bagdad ne bo sprejel brezpogojne vrnitve inšpektorjev. Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je dejal, da je London previden glede iraškega pisma, saj je Sadam Husein doslej že večkrat igral umazano igro. Njegov režim se je norčeval iz vrste resolucij ZN, zato je treba počakati, je poudaril tiskovni predstavnik Downing Streeta.
Vodja izraelske diplomacije Šimon Peres pa je prepričan, da bodo ZDA konec koncev le prisiljene vojaško poseči v Iraku. "ZDA ne morejo storiti koraka nazaj", je dejal Peres, na vprašanje, ali je mogoče, da se bo po iraški odločitvi kriza omilila, pa je odgovoril, da so "inšpektorji ZN pošteni ljudje, vendar bodo soočeni z režimom Sadama Huseina, ta pa je nacionalna mafija".
Mednarodna skupnost je razcepljenja
Evropska komisija je iraško odločitev pozdravila razmeroma zadržano. "Evropska komisija upa, da je to prvi korak v pravo smer," je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattna, Gunnar Wiegand. "To je znak, ki ga je mednarodna skupnost dolgo čakala. Mednarodni pritisk na Sadama Huseina je očitno imel učinek in v tem okviru pozdravljamo vlogo arabskih držav," je še dejal Wiegand.
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je pozdravil ponudbo Iraka, da v državo takoj in brezpogojno dovoli vstop mednarodnim inšpektorjem za nadzor nad orožjem za množično uničevanje, a opozoril, da so bolj kot besede zdaj potrebna dejanja. "Iraška ponudba je zelo dobrodošla, toda pri Sadamu Huseinu so bolj kot besede pomembna dejanja," je dejal Robertson. Dodal je še, da se z rešitvijo iraške krize ukvarjajo Združeni narodi, kamor vprašanje tudi spada, in ni tema, ki bi jo moralo reševati zavezništvo.
Vodja francoske diplomacije Dominique de Villepin pa je poudaril, da bi morala mednarodna skupnost Sadama Huseina zdaj "držati za besedo". Dejal je še, da bi se inšpektorji v Irak lahko vrnili nemudoma, saj so za to dane vse možnosti.
Z iraško odločitvijo, da sprejme brezpogojno vrnitev inšpektorjev ZN, je zelo zadovoljen uradni Peking. Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan je poudaril, da iraška ponudba ustreza tistemu, kar je mednarodna skupnost od Bagdada pričakovala. Dodal je, da si bo Kitajska tudi v prihodnje prizadevala za politično rešitev krize.
Nemški kancler Gerhard Schröder medtem meni, da se je z odločitvijo Iraka potrdila protivojna politika, ki jo vodi nemška vlada. Nemški zunanji minister Joschka Fischer pa je ocenil, da je odločitev Bagdada možnost za politično rešitev. Nemška vlada meni, da je pobuda korak v pravo smer, je dejal Fischer in dodal, da pa bo moral Irak izpolniti zahteve mednarodne skupnosti.
Zadovoljni so tudi v Tokiu, kjer pa kljub temu ostajajo previdni. Tiskovni predstavnik japonske vlade Jasuo Fukuda je dejal, da je zelo dobro, da je Irak ZN poslal pismo, v katerem sprejema vrnitev inšpektorjev, kljub temu pa bo treba počakati, da bi videli, ali misli resno.
Novozelandska premierka Helen Clark pa je izrazila pripravljenost, da v Irak v okviru misije ZN napoti deset inšpektorjev za razoroževanje. Če se bo izkazalo, da Irak vrnitev inšpektorjev resnično sprejema brez pogojev, bo to dobra novica, je dejala Clarkova.
Pakistan pozdravlja odločitev iraških oblasti, da sprejmejo inšpektorje ZN, in upa, da bo to pripomoglo k zmanjšanju napetosti, je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Islamabadu.
Tudi vlada v Teheranu je izrazila zadovoljstvo z odločitvijo Bagdada. Tiskovni predstavnik iranske vlade je dejal, da je iraška odločitev "pametna in racionalna", hkrati pa izrazil upanje, da bo "vojaški boben na območju utihnil". Iraško odločitev je pozdravila tudi Jordanija, medtem ko je generalni sekretar Arabske lige Amr Musa izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost z naklonjenostjo sprejela "pozitivno iraško pobudo".
Rupel: Američani tokrat nimajo potrpljenja
Zunanji minister Dimitrij Rupel je novinarjem v New Yorku pojasnil, da gre pri Sadamu Huseinu za nekaj podobnega kot pri Slobodanu Miloševiću, in da iraški vodja čuti, da je nevarnost resna in se ji skuša izogniti, vendar pa naj Američani tokrat ne bi imeli potrpljenja. Rupel je še dejal, da če bo res prišlo do obnovitve inšpekcij, bi bila to dobra novica, čeprav bi iraška privolitev s tem malo omajala enotno fronto, ki je začela nastajati po Bushevem govoru.
Nova iraška mirovna pobuda pa je ugodno vplivala na cene naftnih derivatov na svetovnih trgih. Tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard je medtem sporočil, da se bo vodja inšpektorjev ZN za nadzor nad orožjem Hans Blix še danes srečal z iraškimi predstavniki, s katerimi naj bi razpravljali o "praktičnih podrobnostih" v zvezi z vrnitvijo inšpektorjev ZN v Irak.
