Slovenija bo pisni odgovor na kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU zaradi današnjega požara v Evropski komisiji predala v torek dopoldne, ne pa danes, kot je bilo predvideno, so pojasnili diplomatski viri v Bruslju.
Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je sicer ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju kolegom pojasnjeval slovenska stališča in pripombe, ki jih bo stalni predstavnik Slovenije pri EU Igor Senčar v torek predal kabinetu komisarja Rehna. Na vprašanje, kako se njegovi sogovorniki odzivajo na slovenske pripombe, je minister Žbogar odgovoril: "V glavnem poslušajo, sprejemajo in si želijo, da bi našli neko rešitev."
Minister ni želel imenovati ministrov, s katerimi je govoril, dejal je le, da je govoril s tistimi, za katere se mu je to zdelo potrebno. Slovenska stališča smo pojasnili "vsem tistim, ki jih to posebno zanima in ki to morajo vedeti", je razložil.
Člani predsedujočega tria EU v sestavi Francije, Češke in Švedske so sicer na tej točki, ko je Hrvaška Rehnov predlog sprejela, Slovenija pa predlaga dopolnila, po besedah ministra Žbogarja menili, da s pogovori o Rehnovi pobudi velja nadaljevati, da je stvar že tako daleč, da velja vložiti še dodatne napore, da se najdejo kompromisne rešitve. Sicer pa bo več o nadaljevanju tega procesa znanega šele po srečanju slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra s komisarjem Rehnom. "Najprej se bomo sestali običajni trio, naš trio z ministrom in komisarjem, in šele po tistem sestanku bo kaj več jasno," je povedal Žbogar. Kdaj bo srečanje, še ni znano, a naj ne bi bilo ta teden. "Vsi veliko potujemo, tudi komisar Rehn, tako da za zdaj še usklajujemo termine, ne bo pa v naslednjih nekaj dnevih," je povedal Žbogar.
Vajgl: Hrvaška zapira prostor političnega kompromisa
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je za spletni portal Indirekt povedal, da hrvaška ni pripravljena na pogovor in kompromis in da izraža enostransko oceno, da ima v tem sporu prav le Hrvaška. Zaradi tega je nastal mit, da želijo Slovenci vzeti Hrvatom del ozemlja ali del morja, iz tega se oblikuje javno mnenje, ki zapira prostor za iskanje političnega kompromisa, pravi Vajgl. Meni, da je zato v "tem trenutku rešitev očitno zelo daleč“ in da je "prav tako daleč tudi hrvaško članstvo v Evropski uniji“.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.