V torek bo v Tokiu potekalo uradno kronanje japonskega cesarja Naruhita, ki se ga nameravajo udeležiti številni visoki predstavniki iz sveta, tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovesnosti po kronanju bodo trajale do konca oktobra, 14. in 15. novembra pa bo še posebna slovesnost Daijosai.
Javnemu financiranju med drugim nasprotuje protestantska Združena cerkev Kristusa na Japonskem, tožbe pa so med drugim vložili tudi budistični menihi in univerzitetni profesorji.
Vlada je k slovesnostim primaknila 57 milijonov evrov, ostalo pa bo razdeljeno med proračun cesarske palače ter sredstva državne policije, zunanjega in obrambnega ministrstva.

Sodne obravnave se bodo sicer zaključile po ustoličenju novega cesarja. Prav tako ni velikega nasprotovanja javnosti, saj cesarska družina še vedno uživa visoko javno podporo.
Kritike pa je pred časom nepričakovano podprl japonski prestolonaslednik Akishino. Novembra je javno dvomil v smiselnost javnega financiranja dogodkov, ker da je predvsem slovesnost Daijosai, ki je načrtovana za 14. in 15. november, zelo versko obarvana.
Po drugi svetovni vojni cesar ostal brez politične moči
Po japonski ustavi, ki je veljala med drugo svetovno vojno, je bil cesar svet in nedotakljiv ter vrhovni poveljnik vojske in mornarice. Po japonskem porazu pa so mu zavezniki pod vodstvom ZDA odvzeli vso politično moč in ga v novi ustavi ustoličili zgolj kot državni simbol.
V ustavi je prav tako napisano, da se država ne bo vmešavala v versko izobraževanje ali katerokoli drugo versko dejavnost, kar vlada po mnenju nekaterih z javnim financiranjem slovesnosti ob ustoličenju cesarja krši.
Eden od tožnikov profesor Satoshi Ukai meni, da je tožba utemeljena, ker so Japonci vero šintoizem v preteklosti uporabljali kot opravičilo za vojne in kolonizacijo.
Nekateri so tudi v preteklosti že nasprotovali javnemu financiranju dogodkov, kot je bilo kronanje nekdanjega cesarja Akihita in pogrebne slovesnosti za njegovega očeta in nekdanjega cesarja Akihita leta 1989. Večina takrat vloženih tožb je bilo zavrženih. V enem primeru je sodišče razsodilo, da obstaja sum, da so slovesnosti verske, a je vrhovno sodišče nato zavrnilo tožbe, ker da so to družbeni običaji, ne verske dejavnosti.

KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.