Poročanje časnika Washington post, da ima ameriška obveščevalna agencija CIA v šestih evropskih ter dveh azijskih državah skrivne zapore za zasliševanje osumljenih teroristov, so številne države, ki so jih omenjali v zvezi s tem razkritjem, že zanikale.
Tako je Zbigniew Siemiatkowski, ki je bil leta 2003 na poljskem obrambnem ministrstvu pristojen za zvezo z agencijo CIA, dejal, da o tajnih zaporih ne ve nič. Navedbe je še bolj odločno zanikal romunski premier Calin Tariceanu. Trdi namreč, da v Romuniji oporišč agencije CIA ni. Da ZDA niso zaprosile vlade za uporabo madžarskih zaporov, v katere bi strpali teroriste, je dejal tudi madžarski zunanji minister Andreas Toth.
Zapori v osmih državah
Po poročanju dnevnika Washington Post, ki se sklicuje na neimenovane strokovnjake CIA ter ameriške in tuje diplomate, ima CIA v šestih vzhodnoevropskih državah ter na Tajskem in v Afganistanu več tajnih zaporov za domnevne teroriste.
V njih naj bi zasliševali predvsem pomembne člane mednarodne teroristične mreže Al Kaida, tiste, ki jih imajo za najbolj nevarne. Bili naj bi povsem ločeni od zunanjega sveta, brez pravic, njihovi sogovorniki pa le agenti CIE. Kraj dogajanja naj bi bila tujina, ker je v ZDA prepovedano zadrževati ujetnike v takšni izolaciji.
Globalna mreža tajnih zaporov naj bi obstajala že štiri leta, CIA pa naj bi jih vzpostavila kmalu po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.
Kritike Busheve administracije, ki se pripravlja na sprejem novega obrambnega proračuna, pri čemer Bela hiša grozi z vetom na predlagani amandma o prepovedi vseh oblik krutega ravnanja z zaporniki, zgodba ne preseneča.
"Vztrajanje naše vlade, da ima CIA ali kdo drug pravico mučiti zapornike v Guantanamu in drugod po svetu, je le dokaz več, kako se je ta administracija povsem oddaljila od prejšnjih politik," je dejal nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter. Obveščevalni analitik James Bradford je bil v svojih besedah še ostrejši. "Nič boljši nismo od ljudi, ki jih kritiziramo, če želimo uporabiti vse možne taktike. Postali smo sovražnik samim sebi, kar je pravzaprav cilj ljudi kot je Bin Laden. Bombardiranje stavb je eno, spreminjanje celotne družbe, tako da zdaj cel svet sovraži ZDA, pa je precej večji uspeh," je dejal.
Bruselj bo preveril poročila
Evropska komisija bo preverila resničnost poročil o skrivnih zaporih ameriške obveščevalne službe CIA v več vzhodnoevropskih državah, med katerimi naj bi bile tudi države članice Evropske unije. "Preverili bomo, kaj je resnica, in potem zavzeli stališče," je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija, Friso Roscam Abbing.
Poizvedovanje bo sicer po njegovih pojasnilih potekalo na "tehnični" ravni, in sicer prvenstveno pri vladah držav članic, kjer naj bi ti skrivni zapori bili. "Evropska komisija neposrednih pristojnosti tu nima, gre za vprašanja, ki so lahko urejena z dvostranskimi sporazumi med državami," je pojasnil tiskovni predstavnik.
A vendarle, je opozoril Roscam Abbing, so vse članice podpisnice evropske konvencije o človekovih pravicah ter mednarodne konvencije proti mučenju in "pričakujemo njihovo spoštovanje". Da to preveri, se je komisija odločila za poizvedovanje, čeprav priznava, da možnosti ukrepanja nima: "Za to je pristojno sodišče za človekove pravice," je dejal predstavnik komisije.
