Sedaj si rezidenco deli s prehodno vlado Hamida Karzaja. Karzaj, sedanji afganistanski predsednik, je ob Šahovi vselitvi dejal, da je zelo srečen, da se je njegovo veličanstvo vrnilo domov. Šah pa, ki se je odpovedal prestolu in predsedovanju, pa je dejal, da so "tudi ptički srečni, ko se vrnejo v gnezdo."
Šah se je iz 29-letnega izgnanstva v Italiji v spremstvu Karzaja vrnil 18. aprila. Mohamed Zaher Šah, po rodu Paštun, je kralj postal leta 1933, ko je imel 19 let, leta 1973 pa ga je odstavil njegov bratranec, ki je razglasil republiko. Sicer se je nekdanji kralj želel vrniti v Kabul že pred afganistanskim novim letom 21. marca, vendar so vrnitev preložili v zadnjem trenutku, saj so se pojavile domneve, da nanj pripravljajo atentat.
Nekdanjega kralja je po terorističnih napadih 11. septembra lani iz pozabe potegnila mednarodna protiteroristična koalicija, ki vanj polaga velike upe za obnovo Afganistana in narodno spravo. Sporazum, ki so ga sklenili na mednarodni konferenci o Afganistanu decembra lani pri Bonnu, je predvidel, da bo nekdanji kralj junija sklical lojo džirgo, skupščino plemenskih vodij v Afganistanu, ki naj bi za približno dve leti imenovala reprezentativno vlado z vsemi pristojnostmi.
Zasedanje loje džirge se je začelo 11. junija in se s slovesno zaprisego novega afganistanskega predsednika Karzaja in izvolitvijo prehodne vlade končalo 19. junija. Šah je 10. junija potrdil, da ne bo kandidiral za predsednika države ali vlade. "Tako kot sem vedno dejal, ne nameravam obnoviti monarhije in nisem kandidat za noben položaj v loja džirgi. Moj edini cilj je služiti afganistanskemu ljudstvu," je dejal Šah.
Američani so načrtovali boj proti Al Kaidi že pred 11. septembrom
Administracija ZDA je imela načrt za boj proti teroristični mreži Al Kaida kakih osem mesecev tako rekoč v predalu, saj so ga začeli pripravljati že za časa Clintonovega predsedovanja. Ker je po izvolitvi George W. Bush napovedal revizijo vseh politik predhodne administracije, so načrt boja proti Al Kaidi potrdili kak teden pred napadi na WTC in Pentagon 11. septembra 2001.
Kot je poročal ameriški časnik Time Magazine, je načrte pripravil uradnik Richard Clarke, ki je služboval že pod predsednikom Bushem starejšim, med mandatom Billa Clintona pa je bil zadolžen za področje terorizma. Njegove ugotovitve je nova Busheva administracija pregledala komaj aprila ter se odločila za odločnejši spopad z Al Kaido. Svetovalci za nacionalno varnost so načrt dokončno potrdili komaj 4. septembra 2001.
Pa tudi takrat se niso odločili za konkretne akcije povečanega nadzora nad pripadniki mreže. Clarkov načrt je predvideval vdore v celice Al Kaide, aretacijo članov, sistematično ustavljanje finančnih tokov k organizaciji ter sistem pomoči za države v boju proti mreži. Predvideval je tudi veliko povečanje obveščevalnih operacij v Afganistanu.
