Kot poroča britanski časnik Daily Express, naj bi bil 17. marec določen kot datum invazije na Irak. Časnik se sklicuje na vladne vire, po katerih naj bi britanski oficirji v Iraku dobili navodilo o vkorakanju prav na ta dan. Invazija naj bi sledila po "kratkih in silovitih" zračnih napadih, ki naj bi se začeli 13. marca. Tudi ameriški mediji poročajo o pripravah na vojno. V začetku napada naj bi ameriške sile, ki zdaj štejejo že skoraj 300 tisoč vojakov in 600 bojnih letal, izvedle silovite zračne napade na Irak, ki bi bili končani v 48 urah. Takoj nato bo sledila hitra kopenska operacija, ki bo pokončala ostanke obrambe.
Na Irak naj bi ZDA uvodoma odvrgle kar desetkrat več bomb kot leta 1991, pri čemer bo po besedah poveljnika ameriških sil v Perzijskem zalivu, generala Tommyja Franksa, kar 70 odstotkov t.i. pametnih oziroma lasersko ali satelitsko vodenih "natančnih bomb". Leta 1991 so Američani na Irak odvrgli le 20 odstotkov pametnih bomb in pobili najmanj 3 tisoč civilistov. Tokrat naj bi bilo civilnih žrtev manj, vendar Franks v Pentagonu ni želel ugibati, koliko manj, saj bo iraški režim menda skušal skriti vojaške tarče blizu civilnih objektov. Iraška vojska bo deležna tudi poplave letakov, ki bodo iraške vojake pozivali, naj dezertirajo.
Politična mora v Varnostnem svetu ZN
ZDA in Velika Britanija imajo devet glasov premalo, da bi v Varnostnem svetu ZN lahko sprejeli novo resolucijo ZN o vojni proti Iraku. Medtem ko imajo podporo Španije, Bolgarije, pa so Kitajska, Francija, Nemčija Rusija in Sirija dokončno izrazile zavrnitev resolucije. Francija, Rusija in Kitajska so napovedale, da bodo vložile veto in preprečile sprejetje ameriško-britanske resolucije.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je danes nakazal možnost preoblikovanja osnutka nove resolucije o Iraku, ki so ga Varnostnemu svetu ZN pred kratkim predložile ZDA, Velika Britanija in Španija. "V osnutku nove iraške resolucije ni ničesar, kar se ne bi dalo spremeniti, posvetovanja s članicami VS ZN pa se bodo nadaljevala," je zatrdil Fleischer. Podobno se je izvedelo iz vladnih virov v Madridu, ki so pojasnili, da Španija z ZDA in Veliko Britanijo razpravlja o možnosti preoblikovanja nove resolucije ZN, da bi tako zadovoljili zahteve ostalih članic VS ZN.
ZDA zahtevajo izgon iraških diplomatov
State Department je v sredo potrdil, da je ameriška administracija ukazala izgon dveh Iračanov, zaposlenih na iraški misiji pri ZN v New Yorku, in da so ZDA od več držav po svetu zahtevale, naj storijo podobno. ZDA naj bi 60 državam poslale zahtevo, da izženejo skupaj okrog 300 iraških diplomatov. ZDA so podobno zahtevale tudi pred prvo zalivsko vojno leta 1991, kar kaže, da tudi druga zalivska vojna ni več daleč.
Papež prosi Busha za mirno rešitev
Ameriški predsednik George Bush je posebnemu odposlancu papeža Janeza Pavla II. dejal, da je vojna proti Iraku sicer njegova zadnja izbira, vendar pa bo odstranitev iraškega orožja za množično uničevanje svet izboljšala in ga naredila varnejšega. Kardinal Pio Laghi, nekdanji veleposlanik Vatikana v Washingtonu in družinski prijatelj Bushevih, je prišel v ameriško prestolnico prosit za mir.
Pio Laghi je kasneje za televizijo CNN dejal, da sta z Bushem govorila okoli 40 minut, pri čemer je ameriškemu predsedniku predal papeževo pismo, katerega vsebina ostaja skrivnost. Znan je le zadnji stavek pisma, ki pravi: "Prosim gospoda, naj ti da navdih pri iskanju stabilnega miru, kar je najplemenitejše prizadevanje človeštva".
Irak še vedno uničuje rakete
Irak nadaljuje z uničevanjem še šestih raket al-salmud 2. Doslej so uničili 34 od skupaj sto raket, ki presegajo predpisan doseg 150 kilometrov. Inšpektorji so sicer obiskali devet objektov, med drugim so ponovno obiskali objekte v Al Tadžiju in nahajališče zemeljskega plina v kraju Kirkuk na severu Iraka. Osrednje ameriško poveljstvo pa je sporočilo, da so ameriška in britanska letala na jugu Iraka bombardirala dva objekta protiletalske obrambe in tako odgovorila na iraške strele.
