Izrael bo ob meji z Egiptom zgradil dve masivni ograji, je napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Razloga sta dva. Po eni strani želijo zmanjšati število nelegalnih priseljencev iz Afrike, po drugi pa vstop v državo preprečiti islamskim skrajnežem, je pojasnil. "To je strateška odločitev, ki bo zagotovila judovski in demokratični značaj države Izrael. Izrael bo ostal odprt za vojne begunce, ne moremo pa tisočim ilegalnih delavcev dovoliti, da se prek južne meje vtihotapijo v našo državo in jo preplavijo," je še zapisal Netanjahu.
Ograji se bosta raztezali na polovici 250 kilometrov dolge meje z Egiptom. Prva bo tekla blizu rdečemorskega pristanišča Eilat, druga pa na jugozahodu Izraela blizu mesta Rafa na območju Gaze. Izraelska vlada je načrt odobrila v nedeljo, datuma začetka gradnje pa še ni določila. Po poročanju izraelskih medijev bo projekt stal okoli 400 milijonov dolarjev.
Gradnjo načrtovali že od leta 2005
Gradnjo ograje na meji z Egiptom je izraelska vojska začela načrtovati že leta 2005, po umiku z območja Gaze. Takrat so se namreč pojavili strahovi, da se bodo islamski skrajneži prek Egipta vtihotapljali v Izrael. Dodaten potisk je projekt dobil v zadnjih letih zaradi množičnega ilegalnega priseljevanja Afričanov.
Po ocenah strokovnjakov ZN in človekoljubnih delavcev je od leta 2005 prek južne meje v državo nezakonito prišlo med 17.000 in 19.000 ljudi, večinoma iz Eritreje, Sudana in drugih afriških držav, ki jih pestijo vojne. Večina jih živi v prenaseljenih barakarskih naseljih Tel Aviva ali Eilata, kjer številni delajo kot pomivalci posode ali delavci v hotelskih dvigalih.
Ti novi priseljenci so začeli skrbeti izraelske oblasti. Predstavljajo namreč obremenitev za socialni sistem, poleg tega pa se v Izraelu predvsem bojijo, da bi lahko načeli demografsko ravnovesje in ga nagnili v škodo judovske večine. Trenutno je med sedmimi milijoni prebivalcev Izraela okoli tri četrtine Judov.
A dejstvo je, da je Izrael država, ki je v veliki meri nastala kot zatočišče za preganjane Jude. Zato številni Izraelci menijo, da Afričanom ne bi smeli obrniti hrbta in da bi morala biti vlada bolj občutljiva za njihove potrebe.
Zidovi Izraela
Izrael ima za seboj že zgodovino postavljanja ograj oz. varnostnih zidov. Masivna ograja tako že obkroža območje Gaze, ki je od leta 2007 pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, prav tako pa se varnostni zid, deloma zgrajen iz betona, vije na delih več kot 680 kilometrov dolge meje med Izraelom in okupiranim Zahodnim bregom. Ta zid se ponekod tudi globoko zajeda v palestinsko ozemlje.
Na drugi strani ima tudi Egipt lastno ograjo na južni meji z Gazo, ki jo namerava sedaj dograditi s podzemnimi železnimi odseki, kjer so nastali predori za tihotapljenje dobrin na obubožano palestinsko območje, ki se že več let sooča z izraelsko in egiptovsko blokado.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.