Kar gledamo zdaj, je nekaj novega, je na Twitterju ugotavljal meteorolog Danny Høgsholt, ki ga povzema portal Severe weather. Model, s pomočjo katerega napovedujejo vreme, namreč predvideva, da se bodo temperature na Danskem povzpele vse do 37 stopinj Celzija, kar bi bil za to državo absolutni rekord in bi prekosil 36,4 stopinje Celzija iz leta 1975.
Severna polobla je sicer že nekaj mesecev v primežu temperatur, ki so precej višje, kot bi jih pričakovali. Od Kalifornije do arktičnega kroga in Grčije pustošijo suša in požari, ki so posledica visokih temperatur in daljših obdobij brez dežja, na Japonskem in v Južni Koreji pa preštevajo žrtve ekstremne vročine.
Strokovnjaki pravijo, da vstopamo v obdobje, ko klimatske spremembe niso več nekaj, kar prizadene severne medvede in druge živalske prebivalce Antarktike, ampak so posledice pred vrati večine Zemljanov.
To poletje je na Japonskem zaradi vročinskega vala umrlo že 119 ljudi, v Južni Koreji 29, 91 življenj so v Grčiji vzeli požari, v požarih v Kaliforniji je umrlo vsaj osem ljudi, o žrtvah poročajo iz Španije in Portugalske.
Žanjemo, kar smo sejali, človeštvo opozarjajo znanstveniki, ki so izboljšali modele na raven, da lahko z veliko gotovostjo trdijo, kako odgovorni smo za vremensko dogajanje ljudje. A na drugi strani politika že dolgo ni bila tako sprta in nezainteresirana, ko gre za okolje, posledica pa je, da je planet v izjemno slabi kondiciji.
Izpusti toplogrednih plinov so lani spet rušili že tako neslavne rekorde, povprečna globalna koncentracija ogljikovega dioksida je bila lani na podlagi podatkov, pridobljenih z analizo ledu, najvišja v zadnjih 800.000 letih, piše CNN. Medtem ko so investicije v obnovljive vire energije padle za sedem odstotkov, se je izjemno povečalo povpraševanje po premogu, izdatki za fosilna goriva pa so se pomembno povečali.
Izkupiček je bil klavrn. Lansko leto je bilo drugo ali tretje najtoplejše v zgodovini meritev - odvisno od tega, čigave podatke vzamemo kot merodajne, naravne katastrofe, kot so na primer rušilni orkani, so si sledili kot po tekočem traku. Postavljen je bil nov neslaven rekord v dvigovanju gladine morja, polarni led se je še naprej topil, beljenje koral je opustošilo velike površine sicer čudovitih koralnih površin.
Čeprav okoli 71 odstotkov Američanov meni, da so klimatske spremembe resnične, 58 odstotkov pa jih tudi meni, da je za te spremembe kriv človek, je ameriški predsednik Donald Trump, ki se z obema trditvama sicer ne strinja, državo umaknil iz pariškega sporazuma. Težava pa je, da je imel sporazum, ki je bil sicer viden kot pomemben mejnik v boju proti podnebnim spremembam, že brez Trumpa dovolj problemov - ni namreč pravno zavezujoč in največji svetovni onesnaževalci se ga ne držijo zelo dosledno. Njegov predhodnik, Kjotski protokol, je bil v tem smislu precej močnejši in je tudi postregel z nekaj rezultati. A je prav tako imel težave - podpisnice so bile le razvite države, kar je na primer Kitajsko, enega največjega onesnaževalca, odvezovalo od ukrepanja.
Strokovnjaki opozarjajo, da nas, če ne bomo ukrepali, čaka katastrofa. Pri tem pa se v veliki meri postavlja tudi vprašanje, ali smo se Zemljani pripravljeni odreči kakšnemu koščku udobja v zameno za bolj zdrav planet.
Padel rekord
Po Evropi medtem ljudje še vedno iščejo zavetje pred vročino. Na Portugalskem je padel 37 let star vročinski rekord za Lizbono - v prestolnici so včeraj namerili 44 stopinj Celzija. Še bolj vroče - 46.8 stopinj pa je bilo v Alvegi.
Iberski polotok se segreva zaradi dotoka vročih zračnih mas iz Afrike.
Velike težave pa so tudi v Nemčiji, kjer imajo težave s pogini rib, v Švici, kjer so na izsušenih pašnikih živali ostale brez vode, ki jo ponekod zato dovažajo tudi s helikopterji in v Franciji, kjer so ustavili več jedrskih reaktorjev.
Ponekod so medtem dočakali nekaj nižje temperature, ki pa jih je v Italiji spremljalo nevihtno vreme, zlasti na Siciliji in Sardiniji. Ohladilo se je tudi v Nemčiji, kjer pa naj bi se že do sredine tedna temperature spet dvignile do 39 stopinj Celzija.
Temperatur okoli 25 stopinj Celzija so se razveselili tudi na Nizozemskem, kjer so v preteklih dneh zapirali ceste, ker se je začel topiti asfalt.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.