Rabani je v afganistansko prestolnico prispel, potem ko jo je pred štirimi dnevi zavzela vojska Severnega zavezništva. To je njegov prvi obisk Kabula od leta 1996, ko so ga talibani odstavili z oblasti.
Osama bin Laden je še vedno v Afganistanu
Talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaif, ki je prvotno sporočil, da je Osama bin Laden zapustil Afganistan, je nekaj ur zatem zanikal, da ve, kje je bin Laden, pri tem pa poudaril, da je le mislil reči, da se glavni osumljenec za teroristične napade na ZDA ne nahaja na območju pod nadzorom talibanov. Na vprašanje, ali je bin Laden zapustil Afganistan, je Zaif odgovoril: "Absolutno ne vem, kje je Osama." Že pred tem je Pentagon izrazil dvom glede novice, da je Osama bin Laden zapustil Afganistan. Visok talibanski predstavnik in vodja talibanov v jugovzhodnem afganistanskem mestu Spin Boldak, mula Nadžibula je medtem potrdil, da je Osama bin Laden sicer še vedno živ, vendar pa ni povedal, kje se nahaja.
"Nimamo nobenih dokazov, da je Osama bin Laden zapustil Afganistan. Še vedno ga iščemo," je za Reuters dejal tiskovni predstavnik Pentagona Glenn Flood. Agent ameriške obveščevalne službe, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da Američani nimajo nobenih dokazov, da je bin Laden zapustil Afganistan, ob tem pa dodal, da so talibani že pred začetkom ameriških napadov na Afganistan večkrat lažno poročali o položaju bin Ladna.
Kot je poročala afganistanska tiskovna agencija AIP, s sedežem v Pakistanu, je Zaif tudi zatrdil, da se bodo talibani za nadzor nad Kandaharjem, verskim in političnim središčem talibanske oblasti, borili do zadnjega diha. Zaif, ki je pred dnevi zapustil pakistansko prestolnico Islamabad in ni želel povedati, kje se nahaja, je tudi zanikal vse trditve, da talibanska vojska že zapušča Kandahar.
Prav tako je ovrgel zatrjevanja, da je mula Omar izdal ukaz o umiku v afganistansko gorovje in o izročitvi poveljstva nad mestom dvema lokalnima talibanskima poveljnikoma, s čimer bi se ob napadih ameriških vojaških letal izognili večjemu številu civilnih žrtev. Navedbe AIP sta sicer danes zanikala tudi tiskovni predstavnik talibanskega zunanjega ministrstva Maulvi Nadžibulah in domnevni tiskovni predstavnik talibanskega voditelja Tajeb al-Agha.
Mula Omar ukazal umik talibanov
Na poročanje afganistanske tiskovne agencije, ki trdi da je talibanski voditelj mula Mohamed Omar talibanom ukazal, naj zapustijo Kandahar in se umaknejo v gore, so predstavniki talibanskega zunanjega ministrstva odgovorili, da imajo popoln nadzor nad Kandaharjem in ga ne nameravajo zapustiti.
Kot poročajo afganistanski viri, naj bi Mula Omar nadzor v mestu prepustil paštunskima voditeljema muli Nakibulahu in Hadžiju Bašerju, nekdanjima poveljnikoma afganistanskih upornikov v vojni proti Sovjetski zvezi, ki pa nista člana talibanov. Bašer je blizu Junusu Halisu, paštunskemu voditelju, ki je ta teden prevzel oblast v Džalalabadu na severovzhodu Afganistana. Ameriško bombardiranje Kandaharja je v petek zahtevalo 11 mrtvih in več kot 25 ranjenih civilistov.
Ameriška vojska pa je sporočila, da je ameriško letalo v bombardiranju položajev pripadnikov Al-Kaide v mestu Kost na vzhodu Afganistana včeraj pomotoma zadelo mošejo. Po navedbah ameriške strani, se je to zgodilo, ker je ena izmed bomb zgrešila cilj.
Mule Omarja in bin Ladna ni v Pakistanu
Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Aziz Kan je zavrnil novice, da naj bi Pakistan talibanskemu voditelju, muli Mohamedu Omarju in Osami bin Ladnu ponudil zatočišče v svoji državi. "Nista v Pakistanu in tudi ne bosta dobila azila, če bosta zanj zaprosila. Zato se je Pakistan tudi pridružil zahodni koaliciji proti terorizmu," je izjavil Kan.
Kan je tudi izrazil bojazen, da bi lahko v Afganistanu ponovno izbruhnila državljanska vojna, če Združenim narodom ne bo kmalu uspelo, da bi se pod pokroviteljstvom ZN različne afganistanske skupine dogovorile za enotno vlado.
Bush čestital muslimanom
Ameriški predsednik George Bush je ob začetku ramadana muslimanom v ZDA in po svetu izrekel iskrene čestitke in jim zaželel "zdravja, blaginje in sreče med ramadanom in v letu, ki prihaja". Po ocenah šteje muslimanska skupnost v ZDA od tri do sedem milijonov članov. Ramadan se je v petek začel v nekaterih arabskih državah, v ostalih muslimanskih državah pa se bo začel v soboto.
Napotitev novih mednarodnih enot
V Afganistanu lahko kmalu pričakujejo 3900 nemških vojakov. Poslanci nemškega bundestaga so namreč vladajoči rdeče-zeleni koaliciji izglasovali zaupnico, ki jo je kancler Gerhard Schröder povezal z glasovanjem o sodelovanju nemških vojakov v protiteroristični operaciji v Afganistanu.
Danes pa v Kabulu pričakujejo tudi prvo misijo Združenih narodov v Afganistanu. Delegacija bi morala v afganistansko prestolnico pripotovati že v petek, po besedah namestnika posebnega odposlanca ZN za Afganistan Francesca Vendrella pa je do zamude prišlo iz varnostnih in logističnih razlogov. Prvo misijo ZN v Afganistanu sestavlja 17 predstavnikov svetovne organizacije, na čelu z Vendrellom, njena naloga pa bo vzpostavitev začasne uprave v Afganistanu. ZN naj bi sicer najprej v Kabulu, nato pa še v ostalih pokrajinah v Afganistanu vzpostavili stalno misijo. Vendrell je še povedal, da se ZN o vprašanju začasne uprave pogovarjajo z nekdanjim afganistanskim kraljem Mohamedom Zahirjem Šahom in različnimi poveljniki Severnega zavezništva.
V Fejzabad prispel prvi konvoj pomoči
V severnoafganistansko mesto Fejzabad je prispel prvi konvoj pomoči s 156 tonami moke iz programa Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na poti iz Kirgizije v Fejzabad je še pet konvojev s 740 tonami pomoči. FAO sicer namerava v Fejzabad, ki je pod nadzorom Severnega zavezništva, prepeljati 16.000 ton hrane, pri transportu pa sodelujejo predstavniki civilne zaščite iz Kirgizije, Tadžikistana in Rusije.
Ameriška vojska je sporočila, da so ameriška letala od začetka operacije na afganistansko ozemlje odvrgla kakih 1.550.000 paketov, ki vsebujejo dnevni obrok hrane. Evropska komisija je medtem odobrila nadaljnjih 15 milijonov evrov za človekoljubno pomoč Afganistanu, pri tem pa ocenila, da je pomoči za državo, ki jo je ob napadih v okviru boja proti terorizmu prizadela tudi dolgotrajna suša, dovolj, kot glavna težava pa se kaže njeno razdeljevanje.
Posvetovanja o prihodnosti Afganistana
Ruski in ameriški odposlanci ter predstavniki Združenih narodov bodo v Kabulu v kratkem začeli s posvetovanji o oblikovanju afganistanske prehodne vlade, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal ruski obrambni minister Sergej Ivanov. Odločitev o začetku pogovorov je bila sprejeta med obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v ZDA, je še sporočil Ivanov, in dodal, da morajo biti v prihodnjo afganistansko vlado vključene vse etnične skupine, tudi Paštuni, od koder izvira talibansko gibanje.
Rusija je po napovedih predsednika Putina pripravljena sodelovati tudi v iskalnih in reševalnih operacijah v Afganistanu. Med drugim je Ivanov mednarodno skupnost opozoril pred prenagljeno napotitvijo mednarodnih mirovnih sil v Afganistan, saj se je po njegovem mnenju potrebno tega problema lotiti z veliko previdnostjo. Ivanov poudarja, da Afganistan ni Kosovo in da se ne bi smeli prehitro veseliti zmage nad talibani, saj so ti na območju še vedno prisotni in zato lahko kaj hitro prevzamejo vlogo teroristov po zgledu čečenskih upornikov.
Ivanov je tudi sporočil, da ruska vojska ne bo sodelovala v enotah mednarodnih mirovnih sil v Afganistanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki domneva, da je Rusija takšno odločitev sprejela, potem ko je obrambni minister Severnega zavezništva, general Mohamed Kasim Fahim dejal, da britanski vojaki, ki so zasedli letališče Bagram na severu Kabula, niso imeli njihovega dovoljenja za prisotnost na tem območju.
Britanci ostajajo
Britansko obrambno ministrstvo je zanikalo trditve, da je poveljstvo Severnega zavezništva od britanskih vojakov, ki so v četrtek prispeli na letališče Bagram na severu Kabula, zahtevalo, naj nemudoma zapustijo to območje. Pred tem je v pogovoru za britansko televizijo BBC predstavnik Severnega zavezništva zahteval, da bi morali 100 vojakov britanskih posebnih enote zapustiti Afganistan, na letališču v Bagramu pa bi lahko ostalo le 15 britanskih vojakov, ki naj bi skrbeli za razdelitev človekoljubne pomoči.
Predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je ob tem poudaril, da so vzpostavili stike z oblastmi v Kabulu, ki so jim zatrdile, da prisotnost britanskih vojakov na letališču v Bagramu ne predstavlja nikakršnih problemov. Po pisanju Daily Telegrapha namerava Velika Britanija v Afganistan poslati še 6000 vojakov.
