Vrh EU potrdil sveženj za zaščito evra

Voditelji članic EU, med njimi premier Borut Pahor, so v Bruslju razpravljali o naukih, ki jih mora EU povleči iz težav z jedrsko elektrarno Fukušima na Japonskem po katastrofalnem potresu in cunamiju.

Podprli so izvedbo celovitih in preglednih preskusov varnosti jedrskih elektrarn v EU, Evropsko komisijo in Skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost pa so pozvali, naj v najkrajšem možnem času opredelita usklajena metodologijo in obseg teh stresnih testov ob polnem sodelovanju članic.

Teste naj bi izvedle nacionalne oblasti ob medsebojnem nadzoru članic, o izidih pa naj bi obvestili komisijo in omenjeno skupino evropskih regulatorjev ter jih na koncu tudi javno objavili. Evropski svet bo prve rezultate na podlagi poročila komisije preučil že konec tega leta. Poleg tega so voditelji zahtevali, da se podobni testi izvedejo tudi v državah v soseščini unije in drugod po svetu, tako na obstoječih kot na načrtovanih elektrarnah.

Vrh EU je pozval tudi k sprejemu najostrejših možnih varnostnih standardov za jedrske elektrarne v EU, ki naj bi se redno posodabljali, unija pa naj bi jih skušala uveljaviti tudi po svetu. Obenem so komisijo pozvali, naj pripravi pregled obstoječe evropske zakonodaje na področju varnosti nukleark in po potrebi predlaga spremembe.

Večina voditeljev članic EU, ki uporabljajo ali nameravajo uporabljati jedrsko energijo, se strinja, da se lahko ob zagotovitvi stroge varnosti ta oblika energije še naprej uporablja v energetski mešanici, je po koncu vrha povedal Pahor. Slovenija se po njegovih besedah s takšnim pogledom absolutno strinja.

80 milijard evrov za stalni mehanizem

Voditelji so dosegli dogovor o vseh vidikih bodočega stalnega mehanizma. Ta bo z letom 2013 nadomestil začasnega in bo mednarodna finančna institucija, vzpostavljena s pogodbo med državami območja evra kot medvladna organizacija s sedežem v Luksemburgu.

Države, ki bodo sodelovale v stalnem mehanizmu - ta je odprt tudi za nečlanice območja evra - bodo zagotovile 80 milijard evrov v denarju. Sprva je bilo mišljeno, da bodo 40 milijard evrov zagotovile julija 2013, preostalih 40 milijard evrov pa v naslednjih treh letih. Po novem bodo 80 milijard, kot rečeno, vplačale v petih letnih obrokih, pri čemer bo v tem obdobju obstajala možnost pospešitve kapitalske polnitve mehanizma, če bi se pokazala potreba.

620 milijard evrov pa bodo zagotovili v kombinaciji poroštev in kapitala na poziv. 500 milijard evrov bo efektivne zmožnosti posojil, a celoten kapital bo 700 milijard evrov s ciljem zagotavljanja najvišje bonitete, trojni A, za ta mehanizem. Članice bodo redno pregledovale, če sredstva zadoščajo.

ESM bo tako kot začasni mehanizem ob strogem pogojevanju namenjen pomoči članicam evrskega območja, ki se bodo znašle v dolžniških težavah, sredstva pa se bodo lahko namenjala za posojila državam s pribitkom dveh odstotni točk na obrestno mero, po kateri se bo zadolževal ESM, oziroma treh odstotnih točk za posojila z ročnostjo več kot treh let. Poleg tega se bodo sredstva lahko porabila tudi za nakup državnih obveznic na primarnem trgu.

Obveznost Slovenije skoraj tri milijarde evrov

Slovenija bo v stalni mehanizem za stabilnost evra sprva vplačala 342,4 milijona evrov, vključno s poroštvi in sredstvi na poziv pa bo njena obveznost skoraj tri milijarde evrov, je v Bruslju pojasnil Pahor. Kot je povedal, si je v pogajanjih izborila nekoliko ugodnejši ključ porazdelitve bremen kot v primeru trenutnega začasnega mehanizma, iz katerega pomoč črpa Irska. Namesto 0,47-odstotnega deleža bo njen prispevek, izračunan na podlagi ključe deleža v kapitalu Evropske centralne banke, v stalnem mehanizmu (ESM) 0,428 odstotka.

Je pa prispevek Slovenije med članicami evrskega območja tako kot pri začasnem mehanizmu med najvišjimi, ko gre za delež v bruto domačem proizvodu (BDP), saj se pri ključu upošteva tudi raven javnega dolga, po Pahorjevih besedah še vedno obvladljiv javnofinančni primanjkljaj in razvitost glede na povprečje EU. Pahor je zato prepričan, da je to dokaz tega, da je stanje v Sloveniji boljše, kot si večina misli, in da se Slovenija s krizo sooča uspešneje od večinskega mnenja. Kot trdi predsednik vlade, se v evropskih krogih opazi, kakšen je sorazmerni prispevek male Slovenije kot mlade države za pomoč bolj uveljavljenim evropskim ekonomijam.

Politična kriza na Portugalskem

Začetek spomladanskega vrha Unije je sicer potekal v senci politične krize na Portugalskem, kjer je v sredo zaradi opozicijskega nasprotovanja varčevalnim ukrepom padla vlada. To je boleč dokaz težavnosti sprejemanja varčevalnih ukrepov in tudi njihove nujnosti, saj so finančni trgi Portugalsko zaradi padca vlade že kaznovali.

Portugalska bo tudi zaradi tega po mnenju poznavalcev po Grčiji in Irski skoraj gotovo naslednja v vrsti za mednarodno pomoč pri soočanju z dolžniškimi težavami. Van Rompuy je sicer zatrdil, da voditelji niso razpravljali o finančni pomoči Portugalski. Enako je zatrdil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Dodal je, da so se vse glavne portugalske stranke zavezale k spoštovanju zavez za stabilizacijo javnih financ.

Portugalska politična kriza je po Pahorjevem mnenju medtem dober opomin, kam lahko pripelje politično taktiziranje z nujnimi reformami, zato je ocenil, da bo Slovencem "modrost velevala dogovore, tako med socialnimi partnerji kot med opozicijo in vlado, da bomo dosegli glavne dogovore" glede predlogov, ki jih je sprejela vlada.