FOTO: 'Madžarska z gradnjo zidu spodbuja tihotapce'

V tovornjaku, ki so ga v četrtek našli na avtocesti A4 južno od Dunaja, so odkrili trupla 71 beguncev, je danes potrdil tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Alexander Marakovits. Med njimi je bilo 59 moških, osem žensk in štirje otroci. Eden od otrok je dveletna deklica, preostali pa so fantje, stari od osem do deset let. Glede na dokumente, ki so jih odkrili pri žrtvah, gre za begunce iz Sirije.

Žrtve so se najverjetneje zadušile, čeprav natančna preiskava vzroka smrti še poteka, je dejal. Sledi v notranjosti tovornjaka kažejo na to, da so se ljudje obupano skušali rešiti in priti do zraka. Zadnji del tovornjaka je bil namreč neprodušno zaprt, brez kakršnega koli zračnika.

Policiska priskava je pokazala, da je bil tovornjak zapuščen vsaj 24 ur, preden so ga našli.

Ob četrtkovem odkritju število trupel zaradi slabega razpadajočega stanja še ni bilo znano, preiskovalci pa so ugibali o številki med 20 in 50.

Ker je imel tovornjak madžarsko registrsko tablico, avstrijski policisti pri preiskovanju sodelujejo z madžarskimi kolegi. Ti so aretirali štiri moške, ki naj bi bili kot tihotapci odgovorni za tragedijo. Eden od njih je bolgarski državljan libanonskega porekla, ki naj bi bil lastnik vozila. Poleg njega so prijeli še dva Bolgara ter moškega z madžarsko osebno izkaznico, katerega državljanstvo pa ni povsem jasno. "Precej verjetno" gre za osebe, ki so vozile tovornjak z migranti, je dejal Doskozil. Izvedli so tudi hišne preiskave in zaslišali 20 ljudi.

Avstrijska policija sumi, da za tragedijo stoji bolgarsko-madžarska mreža tihotapcev.

"Ta grozljiv zločin kaže, da moramo še ostreje nastopiti proti tihotapcem ljudi," je dejala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. "Tihotapci ljudi so kriminalci, ne dobronamerni pomočniki. Ni jim mar za dobrobit beguncev, temveč le za zaslužek," je dodala.

Doskozil je pojasnil, da so tovornjak prepeljali v nekdanji veterinarsko-medicinski obrat, kjer je na voljo ustrezno hlajenje. Trupla bodo sicer preiskali na inštitutu za sodno medicino na Dunaju. Pri tem bodo ugotavljali tudi vzrok smrti; zaenkrat se kot najverjetnejši omenja zadušitev. Obenem se preiskovalci trudijo ugotoviti tudi identiteto žrtev.

V četrtek zjutraj je bila avstrijska policija obveščena, da je na avtocesti A4 v bližini mesta Parndorf južno od Dunaja parkiran hladilni tovornjak. Policisti, ki so prispeli na kraj, so odprli zadnja vrata in zagledali razpadajoča trupla. Stanje, v katerem so našli trupla, nakazuje, da so bile žrtve mrtve že dan in pol do dva dneva, je povedal Dokozil. Najverjetneje so bili mrtvi, že preden je tovornjak vstopil v Avstrijo; še v sredo zjutraj naj bi bil na madžarski strani meje.

Na tovornjaku je logotip slovaškega perutninskega podjetja Hyza, pri katerem so povedali, da to vozilo ni več v njihovi lasti, nov kupec pa ni odstranil etiket.

Madžarska z gradnjo zidu spodbuja tihotapce

A prav Madžarska s svojo politiko povzroča, da se begunci odločajo za tovrstne nevarne poti. Oblasti so namreč sklenile, da bodo zaostrile zakonodajo, da bi zaustavile pritisk beguncev in migrantov in to tako, da nameravajo vzpostaviti posebna prehodna območja. Še več, zakonodajo nameravajo spremeniti tako, da bi na meji zadeve urejala tudi vojska.

V spodnji galeriji si lahko pogledate, kako madžarski policisti ravnajo s sirskimi begunci. Begunci naj bi imeli poseben status (Konvencija ZN o beguncih), a očitno temu ni tako:

Madžarska povečuje problem tihotapljenja ljudi predvsem z gradnjo zidu na meji. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) opozarja: "Gradnja zidu spodbuja tihotapce. Če ustvarite prepreko, bodo ti lahko beguncem zaračunali veliko večjo vsoto, da bi to prepreko zaobšli," je povedal njihov predstavnik Joel Millman.

Magdelena Majkowska-Tomkin, predstavnica madžarske izpostave IOM, je povedala, da so ljudje, ki so jih mrtve našli v tovornjaku, prišli po zahodno balkanski poti in dosegli "domnevno varno" schengensko območje. "Zatekli so se k tihotapcem, saj nimajo na voljo nobenega drugega sredstva prevoza – že rutinsko jih namreč odstranjujejo z vlakov in avtobusov, namenjenih iz Madžarske v Avstrijo in Nemčijo," je povedala.

Novinar 24UR Anže Božič je na Madžarskem, kjer spremlja begunce na njihovi poti. Spremljajte njegov Twitter profil:

Tweets by @AnzeBozic

V Nemčiji nov napad na azilni dom

V kraju Salzhemmendorf blizu Hannovra je bil tarča napada še en azilni dom. Neznanci so v prostore nekdanje šole na Spodnjem Saškem, ki gosti prosilce za azil, skozi zaprto okno vrgli zažigalno bombo, a k sreči ranjenih ni bilo. V prostoru se je vnel požar, mati in trije otroci, ki so spali v sosednji sobi, pa so se uspeli rešiti nepoškodovani. Družino so preselili na drugo lokacijo.

O incidentu so policijo obvestili okrog druge ure ponoči. Gasilci so požar v stavbi, kjer živi vsega skupaj 30 prosilcev za azil, pogasili.

Podobnih dogodkov je bilo v zadnjih dneh v Nemčiji več, najhuje pa je bilo minuli konec tedna v mestu Heidenau, prav tako na Saškem, kjer so izbruhnili spopadi med policijo in skrajno desnimi protestniki, ki so nasprotovali begunskemu centru v kraju.

Tamkajšnje oblasti so za ta konec tedna - od danes popoldne do jutranjih ur ponedeljka - v izogib ponovitvi tovrstnih izgredov prepovedala vsa zborovanja. Kot so pojasnile lokalne oblasti, so se za ta korak odločile zaradi "izrednih razmer" v policiji, katere "razpoložljive sile se niso sposobne spopasti z morebitnim razvojem dogodkov". Kot dodajajo, ni mogoče izključiti srečanja različnih skupin, kar bi lahko vodilo v nasilje.

A je sodišče kasneje razsodilo, da to ni dovolj resen razlog za omejitev pravice do zborovanja in svobode izražanja, saj bi lahko policijske okrepitve za nadzor morebitnih izgredov prišle iz drugih predelov države. Sodišče je dodalo, da ima policija v kraju Heidenau dovolj sredstev za obvladovanje protestov, med drugim vodni top.

Danes popoldne je bil sicer v Heidenau predviden shod v znak dobrodošlice beguncem.

Heidenau je v sredo obiskala nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dejala, Nemčija ne bo dopuščala nasilnih protestov proti tujcem. "Ni tolerance za tiste, ki niso pripravljeni pomagati, ko je to pravično in človeško potrebno," je dejala kanclerka.

Več žrtev v Sredozemlju

V nesreči dveh plovil ob obali Libije so umrli številni migranti, poročila o številu mrtvih pa se razlikujejo. Na enem od čolnov, ki je v četrtek poklical na pomoč, je bilo skoraj 100 ljudi, drugi, ki je potonil kasneje, pa je prevažal okrog 400 potnikov, je poročal britanski BBC. Doslej so našli več deset trupel, mnoge pa še pogrešajo.

Libijska obalna straža je po navedbah oblasti rešila približno 200 ljudi, številni pa naj bi bili ujeti v podpalubju ene od ladij, ko se je ta prevrnila. V migrantski center v Sabrathi blizu Tripolija so sprejeli 147 ljudi. Obe ladji sta potonili v četrtek, libijska obalna straža pa je celo noč reševala in iskala preživele.

Plovili sta zašli v težave, potem ko sta se na nevarno pot odpravili iz libijske Zuvare. Po pisanju BBC, ki se sklicuje na podatke Rdečega polmeseca, so doslej iz vode potegnili 82 trupel, okoli 100 ljudi pa še pogrešajo. Med žrtvami naj bi bili begunci iz Sirije, Bangladeša in več držav Podsaharske Afrike. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa so doslej v bolnišnico v Zuvari na severozahodu Libije prepeljali okoli 100 trupel. Nekateri mediji poročajo o že 200 mrtvih.

Že v ločeni tragediji v sredo so v podpalubju ponesrečene ladje ob libijski obali našli trupla najmanj 51 ljudi. Na kopno jih je prepeljala ladja švedske obalne straže, ki je poleg tega rešila več kot 400 preživelih. Ti so bili med najmanj 3000 rešenimi migranti tisti dan, še poroča BBC in dodaja, da je ladja v četrtek priplula v Palermo na Siciliji.

Sredozemlje letos prečkalo več kot 300.000 migrantov

Število migrantov, ki na poti do Evrope s prečkanjem Sredozemskega morja tvegajo svoja življenja, je letos preseglo 300.000, medtem ko jih okoli 2500 te nevarne poti ni preživelo, so danes sporočili Združeni narodi. V lanskem letu je Evropo doseglo 219.000 migrantov.

Okoli 200.000 ljudi je od januarja letos prispelo v Grčijo, medtem ko je okoli 110.000 uspelo priti do Italije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Melissa Fleming.

Po besedah Flemingove gredo ljudje, ki bežijo pred državljansko vojno v Siriji, naravnost v Evropo in nič več v sosednje države, ki z milijoni sirskih beguncev že tako pokajo po šivih. A priti do Evrope ni lahka naloga.

Od začetka leta je v Sredozemlju umrlo ali pa je ostalo pogrešanih okoli 2500 ljudi, medtem ko je v celotnem lanskem letu na tej poti umrlo 3500 ljudi.

Omenjena številka po besedah Flemingove še ne zajema zadnje tragedije pri Libiji, kjer je umrlo ali je pogrešanih več deset ljudi.

Flemingova je Evropo pozvala k skupni iskalni in reševalni operaciji, obenem je opozorila, da velja Sredozemsko morje za begunce še naprej za najbolj smrtonosno pot.