Vojska streljala na protestnike

Potem ko je mjanmarska vojaška hunta v torek za 60 dni uvedla policijsko uro od 5. ure zjutraj do 21.ure zvečer in prepovedala zborovanja več kot petih ljudi, so protestniki deležni vedno večjega nasilja. Podatki o smrtnih žrtvah so zelo različni. Tiskovna agencija Reuters, ki navaja vire budističnih menihov, poroča o dveh ubitih menihih in enem civilistu. Vsi naj bi umrli pod streli vojske.

Nekateri očividci pravijo, da se je na ulicah zbralo okoli 100 tisoč ljudi, kljub temu, da se mnogi bojijo izbruhov krvavih protestov, kakršni so se zgodili leta 1988. Takrat je v uporu proti vojaški hunto umrlo več kot 3000 ljudi.

Po navedbah prič je bilo v nasilnem posredovanju varnostnih sil ranjenih najmanj 100 protestnikov, od tega polovica menihov, kakih 200 menihov in aktivistov pa so aretirali. O razmerah v Mjanmaru je na nujni seji razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki že razmišlja o uvedbi sankcij. Uporabo sile nad protestniki so ostro obsodili.

Med shodom proti pagodi Švedagon, najpomembnejšemu svetišču države, je policija napadla in z gumijevkami začela pretepati skupino 700 protestnikov, med njimi menihe in študente, ki že deveti dan zapored protestirajo. Proti njim so uporabili tudi solzivec. Najmanj sto ljudi, ki so se skušali pridružiti protestu, so na silo spravili na tovornjake. V zrak so izstrelili opozorilne strele, ki so množico čez čas pregnali. Območje so zaprli in aretirali 200 protestnikov, med njimi enega najbolj znanih mjanmarskih politikov in aktivistov za demokracijo Wina Nainga in znanega komika in igralca Zaganarja.

Vojaške sile so ponoči nadzorovale stanje pred šestimi velikimi samostani, ki so jih menihi zaklenili in vrata zabarikadirali z lesenimi barikadami. Hunta je tudi močno poostrila nadzor nad prostori Nacionalne zveze za demokracijo (NLD) v Yangonu, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je že nekaj let v hišnem priporu, njeni privrženci pa so pridružili množičnim protestom. V odzivu na dogodke je NLD sporočila, da je vojaška hunta s tem, ko je pretepla budistične menihe zagrešila največjo napako v zgodovini. Pozvali so k takojšnjemu dialogu za reševanje težav po miroljubni poti.

Odzivi iz tujine

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Jean-Pierre Jouyet je policijsko zatrtje protestov označil za nesprejemljivo in se zavzel za ostrejše sankcije proti tamkajšnji vojaški hunti.

Japonska je pozvala vojaško hunto k mirnemu odgovoru na proteste. Japonski zunanji minister Masahiko Komura je povedal, da bo Tokio še naprej budno spremljal razvoj dogodkov.

Ameriški predsednik George Bush je Burmi napovedal sankcije in druge države spodbudil, naj mu sledijo. "Združene države bodo zaostrile gospodarske sankcije proti mjanmarskim voditeljem in tistim, ki ji h finančno podpirajo. Uvedli in razširili bomo prepoved izdajanja vizumov za tiste, ki so odgovorni za najbolj nezaslišane kršitve človekovih pravic kot tudi za njihove svojce,“ je dejal.

Sankcije EU, ki veljajo za Mjanmar, vključujejo embargo na orožje, prekinitev obrambnega sodelovanja, številne omejevalne ukrepe na področju trgovine in vlaganj, pa tudi prepoved izdajanja vizuNasilje se krepi, protestniki so na ulicah že deveti dan.mov za EU visokim vojaškim in vladnim predstavnikov ter njihovim družinam. Ne vključujejo pa ukinitve človekoljubne pomoči.

Spomin na leto 1988

Nezadovoljstvo raste tudi v Maleziji, kjer se je pred sodno
palačo v mestu Putrajaya, upravni prestolnici države, zbralo okoli tisoč odvetnikov in družbenih aktivistov, ki protestirajo proti korupciji v pravosodju. Gre za prve demonstracije po skoraj 20 letih, sprožil pa jih je videoposnetek, na skrivaj posnet leta 2002, na katerem je znan odvetnik urejal imenovanje najvišjih sodnikov.