Tujina

Večina za reformo ustave

Diyarbakir, 21. 10. 2007 12.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Večina Turkov je na referendumu podprla spremembe ustave, po katerih naj bi predsednika države poslej izbirali volivci.

Turški predsednik Gül.
Turški predsednik Gül. FOTO: Reuters

Manj kot tri mesece po predsedniških volitvah so turški volivci danes ponovno odšli na volišča. Tokrat so na referendumu odločali o reformi ustave, ki predvideva, da naj bi predsednika države poslej izbirali volivci, mandat predsednika z enkratno možnostjo ponovitve pa bi trajal pet let.

Za spremembe je glasovalo okoli 70 odstotkov volivcev, kažejo začasni rezultati, ki jih je po preštetju dveh tretjin oddanih glasovnic objavila osrednja volilna komisija.

Nizka volilna udeležba

Na volišča so povabili 42,6 milijona volivcev. Volilna udeležba je bila razmeroma nizka, saj se je vabilu na volišča odzvalo približno 42 odstotkov volivcev. Volišča so se sicer zaprla ob 17. uri po srednjeevropskem času.

Doslej so turškega predsednika volili v parlamentu za obdobje sedmih let, predsednik pa se za drugi mandat ni smel potegovati. Spremembe ustave določajo, da je lahko predsednik izvoljen za največ dva petletna mandata.

K spremembam ustave je pozvala vladajoča islamska konservativna Stranka za pravičnost in razvoj (AKP). Predlogu je nasprotovalo več opozicijskih strank, ki so volivce pozvale k bojkotu referenduma, kar naj bi prispevalo k nizki udeležbi.

Umrlo 12 turških vojakov

Referendum so sicer zasenčili spopadi med separatističnimi kurdskimi uporniki ter turško vojsko. V napadu kurdskih separatistov nedaleč od meje z Irakom in Iranom je bilo po navedbah turške vojske danes ubitih skupno 35 ljudi - 12 turških vojakov in 23 kurdskih upornikov. Vojaki so bili ubiti v napadu močno oboroženih upornikov iz zasede, uporniki pa so padli v hudi ofenzivi, s katero je vojska nemudoma odgovorila na ta napad.

Na severu Iraka naj bi delovalo okoli 3500 pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK).
Na severu Iraka naj bi delovalo okoli 3500 pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK). FOTO: Reuters

Kot je še sporočila vojska, so v odgovor na napad tudi obstreljevali 63 ciljev domnevnih upornikov, vendar pa ni jasno, ali so se ti cilji nahajali na ozemlju Turčije ali na severu Iraka. Zasebna televizija NTV je sicer poročala, da so bili čez mejo v Iraku.

Kurdi zajeli tudi talce

Oblasti v Ankari so v zadnjem času okrepile pritisk na ameriško in iraško vlado, naj odločneje nastopita proti kurdskim separatistom, ki so se iz Turčije zatekli na sever Iraka in sedaj od tam napadajo cilje v Turčiji. V nasprotnem primeru so zagrozile s čezmejno operacijo turške vojske, ki jo je v sredo tudi že vnaprej odobril parlament. Kurdski uporniki naj bi danes za talce vzeli več turških vojakov. Predstavnik Kurdske delavske stranke (PKK) je potrdil poročanje različnih medijev o zajetju turških vojakov.

Iraški parlament je medtem najostreje obsodil napad kurdskih upornikov na turške vojake. Pripadnike PKK so poslanci pozvali, naj zapustijo iraško ozemlje, iraško vlado pa, naj proti upornikom sprejme vse potrebne ukrepe in tako prepreči njihove napade na turške cilje. Pred tem je parlament v Bagdadu danes soglasno sprejel resolucijo, v kateri je obsodil grožnje Turčije o morebitni operaciji v Iraku in vlado v Ankari pozval, naj bo "pametna in se s krizo sooči v sodelovanju z iraško vlado". Za resolucijo je glasovalo vseh 183 prisotnih članov sicer 275-članskega parlamenta.

Turški premier Tayyip Erdogan bo sklical tudi sestanek kriznega štaba, na katerem bi lahko tudi sprejeli odločitev o čezmejnem posredovanju turških sil v Iraku. Združene države Amerike, NATO in vlada v Bagdadu, je opozorila Ankaro, naj se vzdržijo vojaške akcije, saj bi to pripeljalo do destabilizacije najmirnejšega dela Iraka in celotne regije. Iraški vodja Kurdov Masoud Barzani je v nedeljo dejal, da se bodo branili, če bi turške sile prestopile mejo.

Iraški predsednik Džalal Talabani je medtem ob obisku v kurdskem mestu Arbil na severu Iraka zatrdil, da Irak Turčiji nikoli ne bo predal voditeljev Kurdske delavske stranke (PKK). To so "sanje, ki nikoli ne bodo uresničene," je dejal Talibani. Kot je dodal, se voditelji PKK skrivajo v težko dostopnih gorah, kjer jih ne morejo aretirati niti turške niti iraške sile.

Na severu Iraka naj bi delovalo okoli 3500 pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo Ankara in Washington uvrščata med teroristične organizacije. Do okrepljenega pritiska Ankare je sicer prišlo po seriji napadov PKK na jugu Turčije, v katerih je bilo nedavno ubitih okoli 30 vojakov in civilistov.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.