Kar 2100 od skupno 2400 strani iraškega poročila o jedrskem programu, ki ga preučuje Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), po navedbah direktorja agencije Mohameda El Baradeja vsebuje stare, že znane podatke. Kot je povedal, samo 300 strani, ki so zapisane v arabskem jeziku in ki se nanašajo na iraške aktivnosti med letoma 1991 do 2002, domnevno vsebuje nove informacije, pa še tu so nekateri podatki že znani.
Nove informacije sedaj analiziramo, je dejal Baradej, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo IAEA prečiščeno inačico poročila predložila Varnostnemu svetu ZN do torka.
Inšpektorji naleteli na težave
Ena od dveh skupin inšpektorjev ZN in IAEA, ki sta se danes odpravili na teren, je hotela pregledati farmacevtsko tovarno v bližini Bagdada. Ker je v Iraku petek dela prost dan, v tovarni ni bilo številnih odgovornih oseb, več prostorov je bilo zaklenjeno, ključi pa niso bili dostopni stražarjem. Inšpektorji tako danes prvič niso mogli normalno izvajati svojih pregledov.
Kot je v Bagdadu povedal vodja iraškega urada, pristojnega za inšpektorje ZN, Hosam Mohamed Amin, so inšpektorji zaradi težav tudi prvič poklicali iraško vodstvo po tako imenovanem "rdečem telefonu". Amin je poudaril, da sicer "ni nikakršnih problemov" in da so vsi prostori v tovarni, ki so bili danes zaprti, navedeni tudi v poročilu o orožju za množično uničevanje, ki ga je Irak 8. decembra predložil ZN.
Do tovrstnih težav do sedaj ni prišlo, saj inšpektorji ZN v času muslimanskega svetega meseca ramadana, ki se je končal prejšnji teden, ob petkih niso opravljali pregledov.
ZDA ne verjamejo Huseinu in želijo turško podporo pri morebitnem napadu na Irak
ZDA medtem preučujejo iraško poročilo o orožju za množično uničevanje. Predsednik George Bush meni, da je o poročilu še prezgodaj soditi, izkušnje iz preteklosti pa kažejo, da Sadamu Huseinu ne gre verjeti.
Turški dnevnik Hurriyet pa je danes objavil podatek, da želijo Američani v primeru napada na Irak na turškem ozemlju namestiti 90.000 vojakov, zaprosili pa so tudi za uporabo dveh pristanišč in šestih letališč. Časnik se sklicuje na nekdanjega turškega premiera Buelenta Ecevita, ki je sedanjo vlado pozval, naj glede tega vprašanja razpiše referendum. Ecevit je ameriške načrte dobil, preden je sredi novembra zapustil premierski položaj in kot trdi, je Ankara Washingtonu le povedala, da bo prošnjo preučila. Prejšnji teden je pomočnik ameriškega obrambnega sekretarja Paul Wolfowitz po pogovorih v Ankari dejal, da je turška podpora v primeru operacije proti Iraku zagotovljena.
Sirski predsednik Bašar al-Asad pa je v pogovoru za britanski časnik Times dejal, da bi vojna v Iraku ustvarila "razmere za razmah terorizma". Po njegovem posledice vojne proti Bagdadu ne bi bile omejene zgolj na Irak, temveč bi vojna "celotno območje pahnila v neznano". Sprožila bi val beguncev, gospodarsko krizo in nenazadnje razmah terorizma, je dejal al-Asad.
Je poročilo predelano poročilo iz leta 1998?
Ameriški časnik New York Times piše, da predstavniki ameriških obveščevalnih služb in ZN menijo, da 12.000 strani dolgo iraško poročilo vsebuje predvsem predelane informacije iz podobnega poročila iz leta 1998. Poročilo naj ne bi vsebovalo ustreznih odgovorov na vprašanja o razmerah po letu 1998. V poročilu naj bi manjkali tudi podatki o določenih bioloških in kemičnih materialih.
Kitajci bodo poročilo natančno preučili
Kitajska bo imenovala posebno skupino strokovnjakov, ki bo "natančno" preučila poročilo. Medtem pa kitajski tisk kritizira ameriško ravnanje ob prejemu poročila prejšnjo soboto. Kot je zapisal dnevnik China Daily v uvodniku z naslovom Živalska farma, so "vsi enakopravni, le da so eni bolj enakopravni od drugih".
Moskva proti razširitvi seznama prepovedanih izdelkov za Irak
Moskva še naprej zavrača zahteve Washingtona, da bi do konca prihodnjega tedna na seznam izdelkov, ki jih je prepovedano izvažati v Irak, vključili dodatnih 50 do 75 izdelkov, med njimi več antibiotikov, je sporočil ruski veleposlanik pri ZN Sergej Lavrov. Kot je pojasnil ruski diplomat, na voljo ni dovolj časa, da bi strokovnjaki vseh članic Varnostnega sveta ZN pazljivo preučili, kakšne posledice bi prepoved izvoza vsakega izdelka posebej lahko imela za iraško prebivalstvo.
Lavrov je še ocenil, da kratek rok, ki so ga določile ZDA "sploh ni resen". Ameriški seznam je razdeljen v pet rubrik: konvencionalno orožje, izstrelki, kemično orožje, biološko orožje in izdelki za splošno uporabo. Med izdelki iz rubrike biološko orožje ZDA zahtevajo prepoved pet vrst antibiotikov, med katerimi bi nekatere v določenih pogojih lahko uporabili za obrambo pred posledicami uporabe bojnih plinov ali bakterijami vraničnega prisada. Na spornem seznamu je tudi nekaj vrst posebnega jekla, hitre ladje ter meteorološka oprema.
ZDA sicer že nekaj časa vztrajajo pri razširitvi seznama prepovedanih izdelkov in so zato tudi zavlačevale podaljšanje programa ZN Nafta za hrano, ki Iraku dovoljuje izvoz določene količine nafte, s sredstvi od prodaje pa lahko kupi hrano in zdravila. VS ZN je kljub številnim zapletom 4. decembra program končno le podaljšal za 180 dni. Američani so se tedaj uklonili kritikam in privolili v oblikovanje seznama, ki pa ga sedaj hočejo dopolnjevati. Na drugi strani pa bi rada Rusija seznam, ki že sedaj obsega več kot 400 strani, skrajšala.
